Po različnih odzivih ob ukinitvi financiranja učne pomoči otrokom z odločbo o usmeritvi je po besedah poslanke SDS Jelke Godec "več kot jasno, da ministrstvo teh varčevalnih ukrepov ni uskladilo z vsemi akterji v šolstvu in s socialnimi partnerji". Kot opozarja, je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s to okrožnico, v kateri so šole obvestili tudi o omenjenem ukrepu, neposredno poseglo v normative in standarde v šolstvu.
Pri tem pa ne sedanja šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar niti njen predhodnik Jernej Pikalo te učne pomoči nista uredila v okviru zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, bodisi da bi sistemizirala učno pomoč bodisi jo definirala kot drugo delo, kamor so denimo uvrščene tudi pedagoške konference, je na novinarski konferenci poudarila Godčeva.
Enomesečni zamik pri odzivu
Ob tem poslanka opozarja na enomesečni zamik pri odzivu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Sindikat je bil namreč o teh varčevalnih ukrepih obveščen že sredi decembra lani, odzvali pa so se šele po prvih pripombah učiteljev in ravnateljev.
Glede nedavne odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol in odzivov v javnosti nanjo pa je poslanec SDS Tomaž Lisec poudaril, da pri nas veliko govorimo o zasebnem osnovnem šolstvu, imamo pa ga zelo malo. Namesto da šole delimo na javne in zasebne, bi jih morali deliti na dobre in slabe, pravi Lisec.
Po njegovem mnenju tudi ni nobene bojazni, da se bodo kar naenkrat v vseh krajih začele graditi zasebne javne šole, saj gre le za obseg javnih sredstev za financiranje izvedbe javno veljavnega osnovnošolskega programa, ne pa tudi za sredstva za investicije in vzdrževanje.
Ustavno sodišče namreč v odločbi ugotavlja, da se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. Ustava po navedbah iz odločbe zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja osnovnošolskega programa, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola.
Predlog dopolnitve ustave
SD je medtem že pripravila predlog dopolnitev ustave, po katerem bi državno financiranje osnovnega šolstva veljalo izrecno za javne šole, medtem ko bi bila ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol prepuščena zakonu.
V SDS tega predloga ne podpirajo. Lisec se ob tem sprašuje, zakaj se je SD s tem predlogom zavzela izključno za javno šolstvo, podobnih predlogov pa ne pripravi v zvezi z drugimi področji. Ob tem je omenil denimo problematiko razmejitve javnega in zasebnega v zdravstvu.
