Ameriško gospodarstvo raste in ustvarja delovna mesta najhitreje od leta 1999, ZDA so najmanj odvisne od tuje nafte v zadnjih treh desetletjih, število Američanov z zdravstvenim zavarovanjem in mladih z diplomo je doseglo zgodovinski rekord. »Senca krize je minila,« je po naštevanju teh podatkov ocenil predsednik Barack Obama v vsakoletnem govoru o položaju v državi, ki ga je imel v torek v kongresu.
Najodmevnejši govor predsednika je namenjen predvsem predstavitvi prednostnih nalog Bele hiše v prihajajočem letu. Obama jih je nanizal nekaj, ki dišijo po evropskem modelu in so namenjene predvsem srednjemu sloju. ZDA so edina napredna država brez zagotovljene plačane bolniške odsotnosti delavca, je dejal Obama in si zaželel zakon, ki bi zagotovil vsaj sedem plačanih dni bolniške. Napoveduje olajšave v višini do tri tisoč dolarjev na leto za otroško varstvo (to lahko v ZDA stane do 1500 dolarjev za dojenčka na mesec). Želi dvig minimalne plače ter zakonsko izenačitev plač za moške in ženske za enako delo. Povprečna ženska po podatkih Bele hiše v vsej delovni dobi prejme 420.000 dolarjev manj kot moški. Povsem bi odpravil šolnine na javnih dveletnih kolidžih, ki znašajo približno tri tisoč dolarjev na leto.
Ekonomija srednjega razreda
Obama te ukrepe imenuje »ekonomija srednjega razreda«, denar zanjo in za posodobitev prometne infrastrukture, ki jo je tudi napovedal, pa bi med drugim dobil z zapiranjem lukenj v zakonu, ki »enemu odstotku z največ prihodki omogoča, da se izognejo plačevanju davkov«. Koliko od tega seznama želja pa se lahko dejansko uresniči, je povsem drugo vprašanje. Ostali sta mu še dve leti predsedovanja in v tem času bodo oba domova kongresa nadzirali republikanci, ki večini ukrepov vehementno nasprotujejo.
Republikanci imajo pač povsem drugačen pogled na stanje v državi. Obamov optimizem temelji na svežih gospodarskih kazalnikih, ki so verjetno tudi razlog za to, da se je predsedniku priljubljenost v zadnjih nekaj mesecih opazno dvignila in se približala petdesetim odstotkom. Toda še novembra je bilo drugače. Tedaj so na kongresnih volitvah slavili republikanci in sodeč po anketah je bil eden temeljnih razlogov ta, da kljub oživljanju ekonomije srednji sloj tega ni zares začutil. In republikanci so novembrske volitve posebej izpostavili v odgovoru na Obamov govor, ki ga je imela senatorka iz Iowe Joni Ernst, nova zvezda republikancev.
Od tega, kako se bo obračalo gospodarstvo, je tudi odvisna Obamova politična moč, pri čemer bo ta pešala z vsakim dnem do predsedniških volitev prihodnje leto. Njegove zakonske pobude pa vendarle niso nujno pihanje v veter – z njimi demokratom nastavlja agendo za volitve leta 2016.
Lavrov odgovarja
V zunanji politiki je Obama napovedal izvajanje napovedane otoplitve s Kubo – v sredo sta se v Havani prvič srečali delegaciji obeh držav. Ukrepe proti Rusiji zaradi Ukrajine je Obama izpostavil kot primer tega, kam pripelje vztrajnost v zunanji politiki brez uporabe sile in v sodelovanju z zavezniki: »Rusija je danes izolirana, njeno gospodarstvo pa razcapano.« Na te besede se je odzval ruski zunanji minister Sergej Lavrov: »Govor kaže, da je v središču ameriške filozofije le eno: ZDA želijo same vladati svetu in ne biti prve med enakimi.«
Obama pa se je vnovič zavzel tudi za zaprtje Guantanama, kar blokira kongres. V zadnjem času se administracija s tem spet intenzivneje ukvarja, saj Bela hiša zaprtje pojmuje kot pomemben del Obamove dediščine. Ne nazadnje zato, ker je bila obljuba o zaprtju Guantanama praktično njegova prva, ko je januarja 2009 prevzel položaj predsednika.
