Za intervju so si dijaki Srednje ekonomske šole Ljubljana na Roški – ekonomska gimnazija izbrali sošolko, ki je v Slovenijo prišla s Kitajske. Na svoji šoli pa so nato opravili tudi anketo. Ker je sogovornike za anketo včasih težko najti še tako izkušenemu novinarju, smo jih vprašali, kako so se počutili tisti, ki so se znašli na drugi strani njihovih vprašanj. »Dobro. Vsi so sodelovali, z nikomer nismo imeli težav,« nam je pojasnila ena izmed dijakinj.
Več člankov dijakov si lahko preberete v Obrazi prihodnosti.
»Še največ težav smo imeli z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Najprej se nam nihče ni javil na telefon, potem pa so nas z Urada za razvoj izobraževanja poslali na ministrstvo, od tam pa na Zavod RS za šolstvo, kjer so nas preusmerili na urad,« nam je pojasnila druga dijakinja. Zaradi vrtenja v krogu so nazadnje morali opustiti pisanje članka, ki so ga imeli v mislih, in se lotiti nečesa drugega. Ukvarjali so se tudi s telesno težo pri mladih in vprašanjem, ki si ga postavljajo vozači – se preseliti v dijaški dom ali ne.
Na vprašanje, ali je bilo loviti rok oddaje člankov napeto, je osem dijakinj skupaj z mentorico odgovorilo s prikimavanjem. Ali bi se navadile na način dela, s katerim se novinarji srečujejo vsakodnevno, pa so odgovorile: »Če bi to počele vsak dan, bi se najbrž navadile.«
