EIU, sestrska družba časnika The Economist, ki se ukvarja z raziskavami in analizami, v raziskavi za britanski BBC ugotavlja, da je kriza demokracije v Evropi vrzel med elitami in volivci. Pomembno vlogo pri tem igrata nizka udeležba na volitvah in velik upad števila članov tradicionalnih strank.
Prvi politični izziv v nedeljo na predčasnih volitvah v Grčiji
Prvi politični izziv in preizkus, kako se vse večji populizem odraža na volitvah, bo v nedeljo na predčasnih volitvah v Grčiji. Javnomnenjske raziskave pred volitvami kažejo na zmago levičarske populistične stranke Siriza. Če se bodo napovedi uresničile in ji bo uspelo oblikovati vlado, bi to po mnenju EIU poslalo signale ostalim članicam EU in sprožilo politične spremembe tudi drugod.
"Zmaga in vlada Sirize bi destabilizirala tako Grčijo kot tudi regijo. Ker Siriza zagovarja odpis grškega dolga, bi njena vlada skoraj zagotovo sprožila krizo v odnosu med Grčijo in njenimi upnicami," meni EIU.
Med primeri volitev, ki bi lahko imele nepredvidljiv izid, EIU omenja volitve na Danskem, Finskem, Švedskem, v Španiji, Franciji, Nemčiji in na Irskem. Skupni imenovalec v teh državah je vzpon populističnih strank, še navaja.
Veliki Britaniji se obeta daljše obdobje politične nestabilnosti
Veliki Britaniji, kjer bodo parlamentarne volitve maja, se obeta daljše obdobje politične nestabilnosti. Možnosti, da bodo Britanci dobili nestabilno vlado, so po mnenju EIU po tokratnih volitvah veliko večje kot običajno, ker bo evroskeptična Stranka za neodvisnost Velike Britanije (Ukip) predvidoma pobrala glasove tako konservativcem kot laburistom. Zaradi tega bo zgolj ena stranka težko oblikovala vlado in imela večino v parlamentu, kar je na Otoku doslej veljalo za nekaj običajnega.
Analiza kaže, da populistične stranke in gibanja na levici, desnici in tudi na politični sredini polnijo vrzel, ki je zazijala med starimi strankami in njihovimi tradicionalnimi volivci. Populističnim strankam je skupno, da nasprotujejo vladanju iz Bruslja, priseljevanju in varčevanju.
Vse več protestnih gibanj
Poleg vzpona populističnih gibanj EIU v zadnjih letih po svetu opaža tudi vse več protestnih gibanj. V zadnjih petih letih so vzniknila pomembna protestna gibanja v več kot 90 državah. Večinoma jih vodijo mladi, izobraženi pripadniki srednjega sloja, ki se ne morejo poistovetiti s tradicionalnimi politiki. Vzpon tovrstnih gibanj je opaziti predvsem v Evropi, na Bližnjem vzhodu, Severni Afriki in Latinski Ameriki, njihov namen pa je različen - od odzivov na gospodarsko krizo, upora diktatorjem do želje ljudi, da bi vladajoče elite slišale njihove želje, še ugotavlja EIU.
