Tako je bilo, je in bo vedno ostalo. Proti Sloveniji nerad igram, saj je to moja druga domovina in zaradi posebnih občutkov mi je hudo igrati proti njej. Te občutke je težko opisati z besedami. Ko se tekma začne, mi je vsaj malce kot zadnji dan pred tekmo, ko razmišljam o marsičem. Dan pred tekmo s Slovenijo je zame katastrofa.
Je bil to tudi glavni razlog za vašo slabo igro?Ne. Pač pridejo tudi tekme, ko ti ne gre od rok. V prvem polčasu je celotna ekipa delovala zelo slabo, z mano na čelu, saj smo naredili preveč napak in zgrešili preveč strelov. V drugem sem tako jaz kot ekipa igrala bolje, skušal sem več pomagati soigralcem. Upam, da sem uspel vsaj malce popraviti vtis.
Slovenci so Beloruse v prvem polčasu povsem povozili.Katastrofalen izid prvega polčasa je bil posledica našega napada, h kateremu sem tudi jaz žal prispeval svoj delež. Že iz rezultata je jasno, da smo dobili preveč golov in jih tudi premalo dosegli. V deseti minuti smo še vodili s 4:3, nato pa je sledil razpad sistema. Slovenija je mojstrsko kaznovala vsako našo napako in to nas je pokopalo.
Drugi polčas – je Slovenija padla ali je Belorusija dvignila raven igre?Želel bi si, da bi mi dvignili kakovost igre, a tega ne morem reči. Če bi po prvem polčasu namesto desetih golov zaostajali za štiri ali pet, bi mogoče lahko iztržili kaj več. Po minus devet ob polčasu nam je bilo najpomembneje, da se borimo do konca, da ne doživimo novega razpada sistema in da si ne privoščimo blamaže. To nam je uspelo, čeprav je to slaba tolažba, a je vsaj nekaj pozitivnega. Tik pred koncem smo prišli na tri gole zaostanka, a ni bilo več časa, kakovosti in energije, da bi lahko iztržili kaj več.
Na prvi tekmi je Belorusija izgubila proti Španiji, vi pa ste že v 19. minuti dobili rdeči karton. Zakaj?Šlo je za sodniško napako, saj nisem imel niti namena niti nisem udaril španskega igralca v obraz. To sta očitno videla le sodnika in mi dala rdeči karton. Proti Sloveniji pa sem jaz dobil močan in grd udarec v obraz, a nasprotnik ni dobil rdečega kartona. Sodniška merila so čudna: za prekršek, ki ga ni bilo, dobiš rdeči karton, za prekršek nad tabo, ki je bil, pa ga nasprotnik ne dobi.
Belorusija je bila na SP 2013 v Španiji deveta. Kakšni so cilji v Katarju?Narediti korak višje kot v Španiji. Takrat smo se uvrstili v osmino finala, za izboljšanje devetega mesta bi bil v Katarju potreben četrtfinale. Imamo dva poraza, a Španija in Slovenija sta favorita v skupini A, zato neuspeha nista tragična. Za nas bosta odločilni tekmi s Katarjem in Brazilijo. Belorusija ima možnosti in željo za napredovanje – če tega ne bi bilo, bi lahko že danes šli domov.
Ko so bili Celjani leta 2004 prvaki Evrope, ste v zunanji liniji igrali z Zormanom in Vugrincem, v Katarju pa nastopate za različne reprezentance.Takšna je športna in človeška usoda. Nikoli si nisem želel, da bi se to zgodilo, a se je. Komaj sem čustveno preživel tekmo s Slovenijo, zato se v osmini finala ne bi želel srečati z Makedonijo, za katero igra Renato. Že proti Španiji, kjer igram, in Sloveniji je bilo veliko prijateljev na nasprotnih straneh. In igrati proti prijateljem je najtežje.
