Z 80 odstotki blagovne menjave v evropskih državah, tremi četrtinami slovenskih investicij na Hrvaškem in v državah zahodnega Balkana ter 90 odstotki investicij v Sloveniji iz evropskih držav in Švice ostaja evropski trg najpomembnejši gospodarski partner za Slovenijo. Toda vse več gospodarske diplomacije se je v minulih letih osredotočalo na razvijajoče se azijske in bližnjevzhodne trge. Eden od nosilcev slovenske gospodarske diplomacije je bil v času vrhunca finančne krize tudi takratni predsednik države Danilo Türk, ki je s številnimi gospodarskimi delegacijami odpiral vrata poslovnih priložnosti tako v Evropi kot na »novih trgih« Rusije, Kazahstana, Azerbajdžana in Turčije.
»Takratna potovanja na nove trge niso bila zgolj posledica krize. Ker se EU povezuje s svojo soseščino, je bila to tudi naravna pot naših odnosov,« se spominja Türk. Na obiskih v Evropi, denimo na Nizozemskem, je ugotovil, da poleg negovanja obstoječih stikov obstajajo še priložnosti za nove posle. Pri soočanju s priložnostmi na novih trgih Türk opozarja na nujnost večjega povezovanja slovenskih podjetij v grozde, kot je to uspešno za pridobitev poslov v Rusiji storila avtomobilska industrija. »Pomembna je komunikacija med slovenskimi podjetji. Podjetniška scena je še vedno razdrobljena,« dodaja nekdanji predsednik države.
Preprost račun
Za prodor na nove trge je potrebna vztrajnost, opozarjajo tako gospodarstveniki kot diplomati. Zgolj enkratni obiski v gospodarskih delegacijah pogosto ne zadostujejo. Ker je pokritost teh držav s konzularno-diplomatsko mrežo precej skopa, se porajajo zamisli, da bi Slovenija v teh državah za prodor gospodarstva lahko bolje izrabila svoje častne konzule. Takšno zamisel je na včerajšnjem posvetu o gospodarski diplomaciji v državnem svetu podal njen predsednik Mitja Bervar. »Častni konzuli so lahko v veliko pomoč državi,« pravi Bervar in ocenjuje, da bi jim bilo treba povečati pristojnosti. Njihovo število je Slovenija v minulih letih povečala z 80 na 120. »Gre za tuje poslovneže ali poslovneže slovenskega rodu, ki delajo v drugih državah in večinoma pomagajo na področju gospodarske diplomacije,« razlaga Stanislav Raščan, generalni direktor za gospodarsko diplomacijo.
Milan Jazbec, veleposlanik Slovenije v Turčiji, pojasnjuje, da ima naša država v njenih gospodarskih in političnih centrih razporejenih kar osem častnih konzulov. »Ni dovolj, da se naslanjamo zgolj na karierno diplomacijo,« pravi Jazbec in navaja preprost račun tolikšnega števila častnih konzulov. »Če bo vsak od njih na leto v Slovenijo pripeljal eno gospodarsko delegacijo, po ena pa bo odšla v Turčijo, bo to prej ali slej prineslo premik v gospodarstvu.«
Pomanjkanje diplomatsko-konzularnih predstavništev gospodarstveniki pogosto omenjajo tudi kot težavo pri pridobivanju vizumov poslovnih partnerjev, ki prihajajo v Slovenijo, ali pri njihovih sodelavcih, ki odhajajo sklepat posle. V Gorenju denimo ocenjujejo, da bi nekoliko več pomoči bilo dobrodošle pri pridobivanju vizumov za tiste države nekdanje SZ, kjer Slovenija nima svojih predstavništev, saj so tam postopki pridobivanja vizumov za poslovne partnerje običajno daljši. Na dolg postopek pridobivanja vizumov opozarja tudi Jernej Buzeti, ki vodi projekt vzpostavljanja slovenske hiše v Katarju med bližajočim se rokometnim svetovnim prvenstvom. »Edino slovenski in hrvaški državljani od članic EU ne morejo neposredno na letališču pridobiti vstopnega vizuma za Katar,« opozarja Buzeti. Ker traja postopek pridobitve deset dni, se lahko izmuzne kakšen posel, če želi denimo poslovni partner iz Katarja slovenskega poslovneža srečati čez štiri dni. Ureditev krajših postopkov za pridobivanje vizumov Buzeti opredeljuje kot prvo nalogo slovenske diplomacije za večje poslovne priložnosti.
»Če so vizumi glavni problem, bomo to rešili,« je včeraj številnim pozivom gospodarstvenikov odgovoril zunanji minister Karl Erjavec. Notranje rezerve pri odobravanju vizumov so po ocenah Jazbeca denimo dodelitev vizuma za daljše, triletno obdobje. Veleposlaništvo Slovenije v Turčiji namreč izda okoli 1000 vizumov na leto, zgolj en odstotek jih je zavrnjen, 98 odstotkom prosilcev pa vizume odobrijo za tri leta.
Pilotni projekt s pomočjo športa
Ob prizadevanjih državnega vrha gospodarstvo skupaj s športom jemlje zadeve v svoje roke. Drugačne oblike gospodarske diplomacije se namreč loteva Rokometna zveza Slovenije (RZS). V sodelovanju z GZS, MZZ, agencijo Spirit in uradom vlade za informiranje bodo med svetovnim rokometnim prvenstvom v Katarju, ki se začne prihodnji teden, organizirali prostor srečanja med slovenskimi in katarskimi podjetniki. Gre za prvo tovrstno predstavitev slovenskih podjetij na mednarodnih športnih dogodkih. Udeležbo je potrdilo 12 podjetij, med njimi Gorenje, Riko, Elan, Hoteli Union, Halcom in Evrosad. Slovenska hiša tako ne bo zgolj prostor športnih, temveč tudi poslovnih dogodkov. »To bo stičišče, kjer se bodo srečali poslovneži obeh držav, si stisnili roko in se pogovorili o sodelovanju,« razlaga Buzeti.
Organizacija slovenske hiše bo stroškovno pokrita s poslovnimi paketi, ki so jih sodelujoča podjetja kupila za obisk svetovnega prvenstva, država bo za zdaj k projektu prispevala diplomatsko in politično podporo.
