Zato, kakor pravijo Orleki: Živela dolina šentflorjanska! Imamo rekordno nizko 0,2-odstotno inflacijo, na pragu deflacije. Poleg vsega se Slovenija še stara in posledično se odpirajo nova delovna mesta v domovih upokojencev. Imamo celo nekaj gospodarskih gazel, ena je tik pred začetkom proizvodnje takoj čez mejo. Made in Italy. Drugače se ne gre pritoževati, saj se kak mali evro za zasluženo delo dobi. Kjer se kuje evro, žari naša nova neoliberalna vlada.

Z evri pa Slovenci in Slovenke honlamo na relaciji Slovenija–Italija–Avstrija. Znajti se je treba, natočiti gorivo v Avstriji, pa se za en rezervoar prihranjenega bencina ena družina doma za silo do sitega naje.

S proizvodnjo se ukvarja samo še slovenska manjšina, drugi pa pogledujemo proti javnemu sektorju. Tam je varno do penzije in še malo čez. Sam bi v dveh letih, kar sem doma, z veseljem šel kak mesec v lažje proizvodno delo, a delodajalcev daleč naokoli ni.

Nekaj se da zaslužiti tudi z nagradnimi igrami in kvizi. Predvsem smo prvega v letu 2015 voščili srečnega pa zdravega. Dobili nekaj malega novih davkov, a kaj bi o tem, saj nove, višje položnice je trenutni sneg zametel. Večinsko smo dvojne praznike preživeli ob obloženih mizah, računi za to pridejo nekaj pozneje. In če je kdo pri nas iz krize, so bankirji. Prvega marca spet dražijo svoje storitve. Pa kaj bi to, saj smo ven iz krize. Dokler nas upanje ne zapusti, mej ni. Pesem za dinar je posodobljena na pesem o evru. Veseli smo najbolj radodarnega božička v podobi znane kreditne kartice. Kaj potem, če so zdaj tedni suhih krav. Bike smo pomolzli, pijemo mleko evropskega porekla. Sanjamo o evroljubezni, ostajamo lokalpatrioti. Bolje bo, zagotovo! Aktualni dr. Cerar ima hudičevo prav, boljši časi bodo. Ne poudarja, za koga, a v javnem sektorju ne bo hudega. Čeprav za minimalno plačo, a ta je sigurna. Kdo bi se trudil za privatnike, ki jih ožema država, in velika, še pred nekaj leti državna podjetja, če je tam plača majhna in nesigurna. Zagotovo bo letos bolje vsem, ki zadenejo na lotu in se bogato poročijo. Preostane nam samo še teta iz Amerike ali iskanje zlata. In vrtičkarstvo. O nepremičninskem davku dr. Cerar ni rekel nobene. To se v novoletni poslanici ne spodobi. Važno, da bo bolje, to največ šteje, medtem ko skromne evre štejemo.

Tomaž Švagelj, Štanjel