Za stavkom »Izvozniki so vlečni konj slovenskega gospodarstva«, ki je bil med krizo izrečen in zapisan neštetokrat, si večina predstavlja vprego s Krko, Gorenjem, Lekom in Revozom na čelu. A če so omenjena podjetja zaslužna za skoraj petino slovenskega izvoza, ta v večji meri sloni na javnosti nekoliko manj poznanih podjetjih, ki se uspešno kosajo s svetovno konkurenco. Na podjetjih, ki »poznajo abecedo mednarodnega poslovanja«, kot bi se izrazil Janez Lesar, vodja izvozne prodaje v prigoriškem podjetju Inotherm.
Kakovost, razvoj in fleksibilnost
Inotherm je eden od stotih največjih slovenskih izvoznikov. Na tuje trge proda več kot 90 odstotkov aluminijastih vhodnih vrat, ki jih proizvede okoli 24.000 na leto. Od leta 2010 do 2013 je povečal svoje prihodke za skoraj polovico, na dobrih 42,5 milijona evrov. Tudi lani je nadaljeval rast, ki je po besedah Lesarja 12-odstotna. Bruto dodana vrednost na zaposlenega znaša ob tem že skoraj 100.000 evrov. Tega ne bi mogli doseči brez stalnega razvoja, fleksibilnosti in visoke kvalitete izdelkov.
To so tri bistvene sestavine, ki jih je kot pogoj za uspešno tekmovanje s podjetji na mednarodnih trgih izpostavila večina sogovornikov. A recept za uspeh je v vsaki panogi oziroma podjetju nekoliko drugačen. V papirni panogi naj bi bil tako najpomembnejši dejavnik konstantna kakovost proizvodov. V podjetju Vipap Videm Krško, ki je sicer zaradi težkih razmer na evropskih trgih zašel v težave in leta 2013 ustvaril skoraj štiri milijone evrov izgube, se ravno s kakovostjo in fleksibilnostjo kosajo s precej večjimi konkurenti. Že lani so se znova poslovno krepili. »V zadnjih dveh letih smo uspeli stkati tesnejše vezi z uveljavljenimi publikacijskimi in založniškimi hišami, v zadnji polovici leta pa dali na trg popolnoma nov proizvod z višjo dodano vrednostjo – reciklirane embalažne papirje, katerih prodaja iz meseca v mesec raste.« Leta 2013 so ustvarili skoraj 95 milijonov evrov prihodkov, od tega kar 90 odstotkov na tujih trgih.
Tudi v ljubljanskem podjetju Magneti, od katerega kupujejo Bosch, Continental, SchneiderElectric, AlstomTransport, največji svetovni proizvajalec zavor Knorr-Bremse in drugi, stavijo v prvi vrsti na kakovost. Po oceni direktorja Alberta Ermana pa so za uspeh nujni tudi zaupanje kupcev, točnost dobav, fleksibilnost in cena. Ravno zaradi nizkih cen vhodnih surovin so Magneti leta 2013 poslovali slabše. Čeprav so količinsko prodali 37 odstotkov več proizvodov kot leta 2012, so prihodki upadli za štiri odstotke, na 13,9 milijona evrov. V tujini – poleg evropskih držav izvažajo tudi v Brazilijo in Indijo – so sicer ustvarili skoraj enako prihodkov kot leto prej, in sicer slabih 12 milijonov evrov.
Ob pravem času na pravem mestu s pravimi ljudmi
Večina velikih izvoznikov proda na tujih trgih več kot devetdeset odstotkov svojih proizvodov. V to skupino sodi lanskoletna Zlata gazela Plastika Skaza, ki poslovno sodeluje tudi z Ikeo. »Izvažamo približno 1100 različnih proizvodov s fokusom na Evropo, pokrivamo pa tudi del Rusije in ZDA, medtem ko potujejo nekateri artikli celo na Kitajsko,« je dejala direktorica Tanja Skaza, ki vidi recept za poslovni uspeh v dobri viziji in strategiji. Na ti dve kvaliteti se zanaša tudi Impol, ki proda za 460 milijonov evrov izdelkov na leto, med katerimi so glavni polproizvodi iz aluminija. Predsednik uprave Jernej Čokl vidi razloge za uspeh še v razvejani prodajni mreži, vlaganjih v razvoj in kakovost izdelkov, prilagajanju potrebam kupcev ter tudi poštenem odnosu do zaposlenih.
»Mogoče se bo slišalo hudo obrabljeno, a za začetek velja 'pravi ljudje na pravih mestih ob pravem času ob pravi meri sreče',« je potrdil vrednost pravih kadrov Stanislav Loncner, direktor TBP, ki je z 48 milijoni prihodkov eden največjih slovenskih dobaviteljev avtomobilski industriji. »Od razvoja, nabave, proizvodnje do prodaje mora biti vse, kot radi rečemo, 'v nulo'. Da je kupec zadovoljen, da slučajno ne postane nemiren in se začne ozirati še po drugih dobaviteljih,« je opozoril na detajle Loncner. Glavni proizvod TBP so tako imenovani bovden potegi ali strokovno kinematični sklopi za prenos sile na daljavo. Ključni so za odpiranje avtomobilskih vrat, pokrova motorja, prtljažnika, najti pa jih je mogoče tudi v sedežih, klimatskih napravah, navigaciji... Bovden potegi so v vsakem avtomobilu, TBP-jeve pa je mogoče najti v vozilih znamk Volkswagen, Audi, Škoda, Seat, Bentley, Porsche, Lamborghini, Bugatti, Daimler, BMW, Mini, Jaguar, Jeep, Nissan, MAN, sodelujejo pa tudi z dobavitelji, kot so Brose, Inteva, U-Shin.
V avtomobilski industriji blesti tudi škofjeloško podjetje Filc, ki je s prodajo tehničnega tekstila leta 2013 ustvarilo več kot 54 milijonov evrov prihodkov. Lani so rezultat še izboljšali, po besedah direktorja Alexa Luckmanna beležijo namreč 16-odstotno rast prodaje. Čeprav ne dosega takšne rasti, ostaja eden najpomembnejših igralcev na trgu avtomobilske industrije tudi idrijska skupina Hidria. »Osredotočili smo se na nekaj nišnih produktov, ki smo jih razvili do te mere, da smo njihov vodilni proizvajalec v svetu,« so poudarili. Njihov recept za uspeh na tujih trgih so vlaganja v inovacije in razvoj, ki so v desetih letih presegla 250 milijonov evrov. Pred kratkim so podpisali odmevno pogodbo z največjim svetovnim proizvajalcem kmetijske mehanizacije John Deere, za katerega bodo proizvajali grelnike zraka za dizelske motorje.
Podobnih uspehov bi bilo lahko slovenskem gospodarstvu še precej več, če bi bila katera izmed prejšnjih vlad sposobna ustvariti jasno gospodarsko strategijo. Dokler je ne bo, bodo podjetja osamljena v boju proti svetovni konkurenci.
