Določila nove evropske uredbe bodo marsikateremu alergiku olajšala življenje, saj morajo biti na vseh živilih – tako predpakiranih kot tudi v hrani v restavracijah – zapisane natančne informacije o vsebnosti alergenih snovi. »To so za veliko večino ljudi popolnoma nenevarne molekule,« pojasnjuje prof. dr. Mitja Košnik s Klinike Golnik in dodaja, da pa je vseeno kar nekaj takih, ki so preobčutljivi za te snovi in jim stik z njimi povzroči težave. »Najhujša alergijska reakcija je anafilaksija (težka preobčutljivostna reakcija, ki zajame več organov v telesu, op. p.), ki lahko povzroči tudi smrt.«
Medicinska stroka je enotna – ukrep je za alergike koristen, saj bo njihova izbira živil od zdaj naprej veliko lažja. »Poanta označevanja je deklariranje skritih, na prvi pogled neopaznih alergenov,« je še poudaril Košnik.
Prav na to opozarja tudi prim. dr. Vesna Glavnik, pediatrinja alergologinja iz ljubljanskega kliničnega centra, saj je kontaminacija z alergeni v obratih javne prehrane, ko eno živilo med pripravo pride v stik z alergeni na neočiščenih delovnih pultih in cvrtnikih, pogosta. Glavnikova je prepričana, da se bo kakovost življenja bolnikov, alergičnih na hrano, če bodo vsi dosledno upoštevali uredbo, bistveno izboljšala.
Problematičen ostaja »Lahko vsebuje...«
Da s tem ne bomo v celoti odpravili težav alergikov, saj so nekateri občutljivi že za sledove alergenov, ki pa jih ni treba označevati, svari izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Označevanje sledov alergenov z oznako »lahko vsebuje...« je še vedno prostovoljno. Takšno označevanje pa po mnenju alergikov močno oži njihovo izbiro hrane. Še posebno, če se proizvajalci alergenom pri proizvodnji živil dejansko izognejo, a se v strahu pred tožbami raje odločijo, da se bodo na izdelku za vsak primer zavarovali z oznako »lahko vsebuje...«.
Prav tako obstaja bojazen, pravi dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko, da se bodo proizvajalci in ponudniki živil pred tožbami zavarovali s predolgimi seznami alergenov tudi na živilih, kjer teh snovi sploh ni. »Naloga vseh členov v živilski verigi je, da omogočijo potrošnikom enostaven dostop do tistih živil, ki ne predstavljajo tveganja za njihovo zdravje.«
»Če si alergičen na jajca, ne boš jedel omlete«
Gostinci le zmajujejo z glavo, saj novo uredbo sprejemajo kot še eno od mnogih birokratskih nalog, ki jim jih je naložila država.
Zagato z dolgimi seznami alergenov v večini rešujejo tako, da imajo v restavraciji na voljo le nekaj takšnih menijev, ki podrobno opisujejo alergene, v preostalih menijih pa je le s črkami oziroma številkami označeno, kateri alergen je v določeni hrani. Po besedah enega izmed ljubljanskih gostincev bi bilo sicer videti, kot da »imajo na mizah telefonske imenike, ne pa jedilnikov«.
Dosledno označevanje alergenih snovi velja za vsa živila, tudi pijače. Ker je eden izmed alergenov, ki se ga mora označevati, tudi mleko, morajo po besedah Matjaža Emeršiča z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v vseh lokalih oziroma barih ustrezno označiti tudi pijače, ki vsebujejo to belo hranilo. Pravilno označena kava z mlekom bi bila torej: kava z mlekom (vsebuje: mleko).
Ponudniki hrane sicer razumejo, da so alergeni nevarni, vendar se jim zdi tako podrobno označevanje nesmiselno. »Če si alergičen na jajca, si najbrž ne boš privoščil omlete,« je kritično pripomnil vodja ene ljubljanskih restavracij.
Kljub temu da se Snežana Škerbinc s Turistično-gostinske zbornice po eni strani strinja s tem, da je nova uredba »še en nepriljubljen nebodigatreba predpis«, po drugi strani opozarja, da je bistvo tovrstnega označevanja to, da se gostinci in vsi drugi ponudniki hrane in pijače začnejo zavedati, da v svojo ponudbo ne morejo kar metati vseh možnih sestavin, saj so za nekatere ljudi nevarne. Tako je na primer meso rib prisotno v solatnih prelivih, raznih omakah, dodatkih za pice itd.
»Birokracije ne moremo imeti kot izgovor za vse, kar nam ni všeč, sploh pa ne, kadar gre za zdravje ljudi,« še pove Škerbinčeva, ki je prepričana, da bodo zaradi doslednega označevanja alergenov tudi alergične osebe začele pogosteje hoditi v restavracije in bo trud gostincev poplačan z večjim prometom.
