Medtem ko se Evropska unija za zdaj očitno ne namerava odpovedati sankcijam proti Rusiji, ki pospešeno išče ukrepe za omilitev njihovih negativnih posledic, pa podjetja, ki so se znašla v navzkrižnem ognju, čakajo na nadaljnji razplet dogodkov. Ladislavu Artniku, predsedniku uprave SID – Prve kreditne zavarovalnice (PKZ), ki med drugim zavaruje posle podjetij v Rusiji, se zdi verjetnejši scenarij, da dodatnega zaostrovanja ni pričakovati.
SID PKZ na ruskem trgu s 350 milijoni evrov
Največja slovenska zavarovalnica za zavarovanje terjatev oziroma pred tveganjem neplačil kupcev ima trenutno na seznamu 35 izvoznikov v Rusijo, s katerimi je lani sklenila za 350 milijonov evrov poslov. Izpostavljenost do Rusije je tako za desetkrat večja, kot je bila marca letos, ko se je zaostrovanje začelo, izpostavljenost zavarovalnice do ukrajinskih kupcev. Takrat si nihče ni upal ugibati, kakšne bi bile posledice, če bi se zaostrene razmere »preselile« na ruski trg, že izpostavljenost SID – PKZ do ukrajinskih kupcev v višini 34,5 milijona evrov, kar je predstavljalo 1,2 odstotka celotne izpostavljenosti zavarovalnice, pa ni bila zanemarljiva.
»Ruski trg predstavlja za nas okoli sedem odstotkov celotne izpostavljenosti zavarovalnice,« je pojasnil Artnik. Kot je dodal, so zavarovanja v Rusiji že izplačevali, vendar ne ob sedanjem dogajanju. »Po škodah je Rusija povsem primerljiva z drugimi večjimi trgi, kot sta na primer Nemčija in Italija,« pravi. Letos bo rezultat, ki ga bo zavarovalnica ustvarila s posli v Rusiji, za okoli deset odstotkov nižji od lanskega, ne vedo pa, kaj bo prihodnje leto. »Nekaj manj prometa in s tem tudi manj pobranih premij bo zagotovo, pričakujemo pa, da bodo izvozniki v Rusijo iskali druge trge, morda nekoliko dlje na območju nekdanje Sovjetske zveze. Po naših pričakovanjih se bo povečalo povpraševanje po okoliških trgih, kar bo verjetno pripeljalo do izravnave,« je pojasnil Artnik.
Poslovne politike v zavarovalnici doslej niso zaostrovali, bodo pa previdnejši v prihodnje. »Pričakujemo, da bodo nekateri sektorji prizadeti bolj, drugi manj. Široka potrošnja bo za zdaj zagotovo bolj na udaru kot na primer farmacija, čeprav bi se večji padec poznal povsod,« opozarja predsednik uprave zavarovalnice. »Kritja držimo še naprej, cen pa doslej nismo zviševali. Zavarovanja za Rusijo so že sicer ves čas dražja. Če bi se položaj zaostril in poslabšal, pa je bolj verjetno, da bi posle prekinili, kot da bi dvigovali ceno,« je dodal.
Rusi v bran bankam, milijarderji se vračajo s Cipra
V Rusiji so se medtem lotili zaščite bank. Spodnji del ruske dume je sprejel zakon, ki bo omogočil kapitalsko okrepitev bank v višini enega bilijona rubljev (16,5 milijarde dolarjev). Z ukrepom, ki ga mora potrditi še zgornji del dume in podpisati ruski predsednik Vladimir Putin, želijo banke obraniti pred posledicami zaostrovanja gospodarskih razmer v državi in sankcijami Zahoda, ki ruskim bankam preprečujejo dostop do mednarodnih kapitalskih trgov, s tem pa močno dražijo njihovo zadolževanje. Oblikovanje podlage za kapitalsko krepitev bank predstavlja nov ukrep v vrsti že sprejetih odločitev za obrambo ruskega gospodarstva, ki ga močno bremenijo tudi rekordno nizke cene nafte. Večina ukrepov je bila doslej usmerjena v krepitev rublja, ki je letos v primerjavi z dolarjem izgubil že 45 odstotkov.
Za svojevrsten ukrep pa je v rednem letnem nagovoru ob koncu leta poskrbel predsednik Putin. Ruske gospodarstvenike je pozval, naj svoje premoženje iz tujine prenesejo domov, in očitno naletel na posluh. Po poročanju tujih medijev naj bi se na njegov poziv namreč že odzval najbogatejši Rus in po podatkih revije Forbes 34. najbogatejši človek na svetu, Ališer Usmanov. Bogataš, ki ima najmanj 14 milijard evrov premoženja in je največji lastnik ruskih rudnikov železove rude, naj bi svoje deleže v mobilnem operaterju Megafon in proizvajalcu železove rude Metalloinvest s Cipra že prenesel na svoja ruska podjetja.
