Pred kratkim je ljubljanska občina objavila javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v prihodnjem letu, za katero bo namenila osem odstotkov več kot letos, kar bo naneslo okroglih 400.000 evrov. To je sicer v primerjavi z velikimi rezi ministrstva za kulturo in radikalnimi napovedmi iz Maribora spodbudna vsota, a težave so ob vedno večji konkurenci, poudarku na količini in ne kakovosti ter posledično veliki razdrobljenosti sredstev.
Janoš Kern, direktor ustanove Imago Sloveniae in Zavoda za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, pozdravlja vzdrževanje obsega sredstev, a opozarja, da je to še vedno premalo, saj je Ljubljana eno od mest z največ kulturne produkcije na prebivalca na svetu. Ne razume, zakaj je glasbeno področje med najmanj podprtimi, čeprav se z njim ukvarja največ ljudi ter je na državni in mednarodni ravni ravno nasprotno. »Večina glasbenikov je v zelo slabem položaju, skoraj nihče se ne more z glasbo preživljati in profesionalno ukvarjati. Zato nimamo več niti ene profesionalne komorne zasedbe, ki bi nas lahko zastopala v izjemno konkurenčni tujini,« je pojasnil.
Delež za glasbeno umetnost je bil na letošnjem projektnem razpisu sicer drugi največji v višini 102.000 evrov. To področje ima verjetno največji potencial za pridobivanje sredstev iz zasebnih virov, a tudi tukaj je v zadnjih letih vedno slabše, pravi Kern, ki za projekte svojih organizacij še vedno zagotovi od 70 do 80 odstotkov sredstev iz zasebnega sektorja.
Najuspešnejši in najprodornejši niso nagrajeni
Ob takšnem stanju Kern pogreša predvsem jasnejšo kulturno politiko, ki bi znala nagraditi najuspešnejše, najprodornejše in najučinkovitejše, kar bi koristilo tudi umetnikom. »Kulturni trg se sploh ni oblikoval. Nekateri segmenti, kot so posredniki, producenti in promocija, niso dovolj razviti, zaradi česar trpi tudi vse drugo,« je razložil Kern. Ustanova Imago Sloveniae je letos na projektnem razpisu dobila 8700 evrov za festival Noči v Stari Ljubljani, denar za poletni dogodek pa ji je občina izplačala pred približno dvema tednoma. Zavod za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra v tekočem programskem obdobju 2013–2015 od občine prejema 47.000 evrov na leto. Toda za organizacijo okoli 80 koncertnih dogodkov v okviru festivalov in ciklov na leto ter dodatnih 20 izobraževalnih dogodkov to ni dovolj, pravi Kern, saj to znaša le nekaj več kot 500 evrov na dogodek. S tem je opozoril na problematiko drobljenja kulturnih sredstev, kar je razvidno tudi v projektnem razpisu, kjer je bilo letos sofinanciranih kar 74 projektov. Toda nekdanja članica razpisne komisije nas je opozorila na težavno odločitev med odpovedmi sofinanciranja nekaterim potencialno uspešnim projektom in dodeljevanja zadostnih sredstev največjim: »Že pred leti smo opozarjali, da je sredstev premalo, in imeli velike težave, kako jih razdeliti, danes pa je ob manjši postavki in večji ponudbi to še toliko težje.«
Denarja za javne zavode vse več
Medtem si vedno večji kos kulturne pogače odrežejo javni zavodi. Leta 2011 so bili z nevladnim sektorjem še izenačeni na 2,6 milijona evrov, prihodnje leto pa bo z napovedanim dvigom postavke za javne zavode na 4,4 milijona evrov razlika že skoraj stoodstotna. Pri Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, si takšen razkorak razlagajo s tem, da sta zadnji dve občinski strategiji razvoja kulture postavili za prioriteto razvoj kulturne infrastrukture in posodobitev sistema javnih zavodov. Zato bi radi dosegli, da bi v strategiji in nato pri razdeljevanju javnih kulturnih sredstev v prihodnjem obdobju 2016–2019 ključno vlogo prevzeli nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi. »V naslednjem obdobju razvoja kulture v Ljubljani bomo morali vzpostaviti spodbudno okolje za razvoj, ne samo prezentacijo in 'festivalfetišizacijo' sodobnih vsebin, ki prinašajo dodane vrednosti sodobnemu mestu,« je pojasnila Anela Bešo, podpredsednica Asociacije. Ob tem opozarja, da se velika večina nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, ki delajo v Ljubljani, sofinancira tudi iz razpisov ministrstva za kulturo, ki je v preteklem triletnem obdobju znižalo sredstva za umetniške programe s 6,6 na 4,9 milijona evrov.
Potrebna večja odzivnost
Bešova dodaja, da se je dialog z vodilnimi na oddelku za kulturo izboljšal, a se želijo še bolj redno in poglobljeno vključiti v oblikovanje smernic nove strategije in s tem tudi izboljšati sistem financiranja. »Preiti moramo iz kvantitete in hiperprodukcije v smer kvalitete, v smer razvoja, k izboljšanju internacionalizacije in infrastrukturnih pogojev za delovanje nevladnega sektorja. Potrebno je tudi sistemsko odpiranje javnih zavodov v kulturi za neodvisne kulturne producente,« je sklenila sogovornica iz Asociacije.
Vodja oddelka za kulturo ljubljanske občine Mateja Demšič je pojasnila, da sredstva za javne zavode povišujejo, ker ti nadgrajujejo svoje programe, vlagajo v infrastrukturo in obnovo kulturne dediščine, pri čemer je v ospredju predvsem ljubljanski grad. Opozarja, da poleg omenjenih dveh razpisov za nevladne organizacije namenjajo sredstva tudi v okviru programskega upravljanja prostorov v lasti lokalne skupnosti, kot so Španski borci in Vodnikova domačija. »Pri javnih zavodih lahko predvidevamo stroške delovanja in načrtujemo izdatke zanje, kar je tudi naša obveznost ustanovitelja, pri nevladnikih pa je mogoče, ker jih lahko sofinanciramo le prek javnega razpisa, pričakovati vedno nekaj novega. Nevladni sektor je zelo dinamičen, kar je njegova prednost v primerjavi z javnimi zavodi, ki so v določenih segmentih zakonsko omejeni. Brez njega ni celostne kulturne ponudbe,« je povedala.
Sofinanciranje nevladnih organizacij je zaradi njihove dinamične narave prav tako dinamično, saj se včasih zelo pozna že zamenjava generacij ali ekip znotraj organizacij. »Na razpisih tekmujejo tudi med seboj in odločitev, kdo bo dobil sredstva, ni naša, ampak je popolnoma prepuščena strokovnim komisijam,« je pojasnila Demšičeva. Dodaja, da razmišljajo o uvedbi dodatnih specializiranih razpisov za festivale, saj je mesto postalo prizorišče nekaterih odmevnih in kakovostnih neodvisnih festivalov, za katere bi bil primeren drugačen način financiranja. Ob razmislekih, kje najti več denarja za javni in nevladni kulturni sektor, pa je tudi njo šokirala napoved drastičnih rezov v Mariboru. »Gre za slab manever. Ta bi bil škodljiv že v kakšnem manjšem mestu, kaj šele v drugem največjem mestu v državi, ki je bilo še pred kratkim evropska prestolnica kulture.«
