Močno deževje na severu Grčije je prineslo poplave, ki so v preteklih dneh odnesle vsaj štiri življenja. Črni oblaki novih finančnih in političnih napetosti pa so se medtem začeli zgrinjati nad celotno Grčijo in predvsem glavno mesto Atene, kjer je vlagatelje zajela panika.
Sprožilec dogodkov, ki lahko privedejo v novo politično in gospodarsko krizo Grčije ter s tem zamajejo temelje evropskega okrevanja, je bil spor Grčije in Bruslja o tem, kdaj se bo končal program pomoči, po katerem pripada Atenam še 1,7 milijarde evrov. Grki so želeli izstop iz programa najkasneje v dveh mesecih, medtem ko so evropski finančni ministri predlagali dobo šestih mesecev. Za Grke, ki so morali ob pomladanskem obisku trojke sprejeti drakonske varčevalne ukrepe, je bilo to nesprejemljivo. V državi, ki se še vedno šibi pod 318 milijardami evrov dolga, se komaj pobira po 26-odstotnem gospodarskem padcu med krizo in kjer je na trgu dela več kot četrtina brezposelnih, ni stvari, ki bi bila bolj osovražena kot trojka.
A kljub skupnemu sovražniku so si v lase skočili še grški politiki. Vse bolj verjetne so tako predčasne volitve in vzpon evroskeptične radikalno levičarske stranke Siriza. Njeno ostro nasprotovanje pogojem trojke v zameno za 240 milijard evrov pomoči in jasno zavračanje varčevalne politike sedanje vlade vleče špekulante v dve smeri: ali bo trojka pristala na ponovno striženje dolga ali pa bodo znova oživele debate o Grčiji kot prvi državi, ki bo zapustila območje evra.
Vlagatelji bežijo iz Grčije
Evropski in svetovni finančni trgi so bili pred novim šokom iz Grčije že tako na trnih zaradi večmesečnega upadanja cen surove nafte ter ohlajanja okrevanja evropskega gospodarstva in gospodarskega »čudeža« na Kitajskem. Novica o potencialnih predčasnih volitvah in potencialni zmagi kapitalu izredno nenaklonjene Sirize je v torek povzročila razprodajo in kar trinajstodstotni padec vrednosti delnic na grški borzi. Tako visokega enodnevnega padca vrednost delnic ni Grčija doživela niti med krizo, nazadnje je bilo huje na črni ponedeljek davnega leta 1987, ko so doživele mrk vse večje svetovne borze. Tokratni šok bi lahko dobil prostor v grških učbenikih kot »črni torek«, saj je v rdeče pognal tudi vse večje evropske borzne indekse. Trend ni popustil niti v sredo in včeraj, ko je spet najgloblje, in sicer za 7,5 odstotka, zdrsnil atenski borzni indeks. Razprodaja grških podjetij je samo v treh dneh izbrisana že več kot petino vrednosti na atenski borzi.
Zadnji dnevi so še enkrat več dokazali, kako krhko je evropsko okrevanje in zaupanje vlagateljev vanj ter tudi, da se trgi bojijo nepredvidljivosti, ki jo v evropski in grški politični prostor vnaša karizmatični vodja Sirize Aleksis Cipras. Odnos investitorjev do nove »grožnje« morda najbolje opiše sporočilo vlagatelja po srečanju s predstavniki Sirize v Londonu, ki ga je pridobil časnik Financial Times: »Vsi, ki prihajajo s sestanka, želijo prodati vse premoženje, ki ga imajo v Grčiji.« Beseda vse se nanaša očitno tudi na grške obveznice, katerih donosi so v preteklih dneh spet zrasli v nebo, celo prek osmih odstotkov.
Samaras izgublja politično moč
Če je Grčija še pred nekaj tedni razmišljala o predčasnem izhodu iz programa pomoči in samostojnem zadolževanju na mednarodnih finančnih trgih, se sedaj sprehaja po robu nove politične krize, ki bi lahko izbruhnila tik pred novim letom. Vse bo odvisno od tega, ali bo parlament potrdil Samarasovega kandidata za predsednika Grčije – 73-letnega Stavrosa Dimasa, ki je bil v preteklosti tudi evropski komisar. V medijih so zaokrožile govorice, da naj bi na njegovo imenovanje vplival celo Bruselj. V evropski komisiji so namigovanja ostro zavrnili.
V Grčiji predsednika države ne voli ljudstvo, temveč parlament, ki lahko o primernosti kandidata odloča trikrat. Izvolitev je običajno stvar formalnosti, za sedanjega predsednika Karolosa Papouliasa, ki služi drugi petletni mandat, je leta 2005 glasovalo denimo kar 279 od 300 članov parlamenta. Tokrat bo precej drugače. Na prvem glasovanju, ki bo potekalo že prihodnji teden, 17. decembra, praktično nihče ne pričakuje izvolitve Dimasa. Moral bi zbrati najmanj 200 glasov, vendar ima Samarasova koalicija le 155 sedežev v parlamentu, medtem ko so vse opozicijske stranke že jasno povedale, da bodo glasovale proti.
Če Dimas ne bo izvoljen v prvem krogu, se glasovanje ponovi 23. decembra in po potrebi še 29. decembra, ko mora zbrati 180 ali več glasov. Tretji ne Samarasovemu kandidatu sproži postopek za predčasne parlamentarne volitve, ki so lahko prirejene že v januarju ali februarju.
V kolikor pride do predčasnih volitev, je zmagovalec praktično znan. Siriza je s konkurenco pometla že na majskih evropskih volitvah, tudi tokrat pa ji na podlagi javnomnenjskih raziskav kaže najbolje. A volilci, vsaj tisti, ki verjamejo populističnim protievropskim sloganom, obljubam o prevračanju režima trojke in napovedi vojne kapitalistom, bodo verjetno razočarani. Lastniki grškega dolga imajo namreč veliko moč, nespoštovanje obveznosti pa ni brez posledic. Prav tako kot ni brez gospodarskih posledic izstop iz območja evra in povratek grške drahme, o katerem radi govorijo grški evroskeptiki.
