»V želji po zmagi sem vedel, da moram proti Martinu Fourcadu na zadnjem strelskem postanku tudi tvegati. Veter me je za zadnji strel toliko zmotil, da sem moral malce čakati, potem pa sem se odločil, da sprožim, ko bo merek vsaj delno v bližini črnega krogca. Tveganje se ni izšlo, a sem se boril do zadnjega. Glede na napake, ki sem jih delal, sem tudi s četrtim mestom zadovoljen,« je Jakov Fak opisal odločilni trenutek nedeljske zasledovalne tekme biatloncev v Oestersundu, kjer je prvič to zimo vonjal tudi zmago. Že v soboto je bil na uvodnem desetkilometrskem sprintu s tretjim mestom na zmagovalnem odru. Petnajstič doslej in vedno podnevi. Udarno uspešni prvi konec biatlonskega tedna pa sta pospremila še Teja Gregorin s petim in sedmim mestom, ter Klemen Bauer z dvanajstim.
Veliko Miklavževo darilo je bilo za Jakova Faka že skoraj v peharju. Po prvem streljanju je Fak dobro izkoristil strelski napaki sobotnega junaka Martina Fourcada in prevzel vodstvo, a leto mlajši Francoz ga je znova ujel po tretjem streljanju. Zdelo se je, da mu je lastnik treh velikih globusov v razmeroma mehki smučini tedaj vsilil svoj poskočni tekaški ritem in mu tako nastavil zanko za napako. Dvoboj z ramo ob rami, ki sta ga imela že teden prej na tekmi mešanih štafet, je znova na strelišču dobil 39-kratni zmagovalec tekem svetovnega pokala.
»Ne, Fourcade mi ni vsilil svojega ritma. Je pa res, da ga nisem hotel spustiti naprej. Žal sem se v teku počutil slabo, kar se vidi tudi pri analizi mojih tekaških časov. Glede na počutje sem iz vsega potegnil še razmeroma veliko. Z le malce hitrejšim streljanjem bi se kljub dvema kazenskima točkama v smučini boril s tretjim Emilom Svendsenom,« je opisal prve velike lovske obračune, ki ga po uvodnih treh tekmah uvrščajo na četrto mesto seštevka točk (108) za Svendsenom (144), Fourcadom (120) in Čehom Slesigrjem (113). Ob tem je napredek v tej smeri viden tudi pri Klemenu Bauerju, ki drži šestnajsto mesto. Če je bil v soboto (26. mesto) le nekaj sekund počasnejši v smučini od Faka, a je zgrešil dve tarči, tudi zadnjo, je v nedeljo z devetim časom dneva pridrvel na 12. mesto: »To je bila dokaj taktična tekma. Leže je šlo z lahkoto z ničlo, stoje z nekaj več truda. Vrhunska tekaška pripravljenost še pride.«
Sobotni nastop Faka je bil nemara prelomen. »Potreboval sem tekmo več, da sem ujel ritem in dobil nekaj več sproščenosti. Tokrat ni bilo tistega vetrovnega 'rock 'n' rolla' na strelišču kot v četrtek, ostalo ni bilo bistveno drugače. Sicer vem, da dnevna pripravljenost na prvih tekmah še očitno bolj niha. Ni vsak dan idealen. No, z 'ničlo' na strelišču je bil vsaj ta del odličen,« je Jakov Fak brez evforične zaletavosti razmišljal po sobotni tekmi. Le to, da je Ondrej Moravec, češki dobitnik treh olimpijskih kolajn, žarek na ciljni celici prekinil 0,4 sekunde prej, ga je malce žrlo. »Ta razlika je v enem odrivu, enem zamahu. Žalosti me, ker sem ga zagotovo imel v sebi. Je pa to v poduk, da je treba biti zbran skozi celotno dirko.«
Teja Gregorin je spretno izkoristila predvsem velemojstrstvo super strelke. V soboto je pokrila vse tarče in pritekla prvo deseterico v sezoni, a z 20. časom teka ni zmogla konkurirati boljšim tekačicam, med katerimi sta super hitri Kaisa Makarainen (3. mesto) in Darja Domračeva (5. mesto) morali zmago prepustiti Norvežanki Tiril Eckhof. Nepredvidljivost biatlona v bolj vetrovnih razmerah je Gregorinova znala izkoristiti v nedeljo z le dvema zgrešenima tarčama, tekmice z zmagovalko in vodilno Makarainenovo so morale v kazenski krog še večkrat. »Ni bilo lahko streljati. Jezna sem, ker sem zgrešila tarčo leže, a dobro je, da se zavedam strelskih napak,« bronasta olimpijka išče popolnost.
