Končno poročilo o pregledu nekaterih spornih poslov Slovenskih železnic (SŽ), ki so ga v začetku leta spisali zunanji revizorji družbe, bo romalo tudi na policijo in tožilstvo.
Pristojnim organom ga bo namreč zaradi »ugotovljenih dejstev in suma morebitnih nepravilnosti, ki bi lahko imele znake kaznivega dejanja«, poslal Slovenski državni holding (SDH). K temu se je zavezal s sklepom, ki ga je sprejel na nedavni skupščini SŽ. Hkrati bodo morale železnice na SDH, ki ga vodi Matej Pirc, do konca decembra predložiti tudi poročilo o ovadbah in odškodninskih zahtevkih, ki so jih ali jih še bodo v povezavi s spornimi posli vložili na pristojne organe in sodišča.
Poročilo, ki sta ga pripravili odvetniška družba Kavčič, Rogl in Bračun ter revizijska družba UHY, se po naših informacijah nanaša na pogodbe s podizvajalci, predvsem tistimi, ki domala vse svoje prihodke ustvarijo s SŽ, nabave in servisiranje železniških vozil, železniške pragove in nekatere druge posle. Med njimi naj bi bil tudi posel iz prve polovice prejšnjega desetletja. Gre za razpis za obnovo motorjev, na katerega naj bi se prijavila le dva, lastniško in upravljavsko povezana ponudnika. Šlo je za italijanski podjetji iz kroga tržaškega poslovneža Alessandra Rustje. Njegova družba Globex je še danes pomemben dobavitelj SŽ, ki jih vodi Dušan Mes. V zadnjih letih je skupini med drugim prodala elektromotorne vlake, osi za električne lokomotive in nadomestne dizelske motorje za potniške garniture serije 813, pri katerih je pozneje prihajalo do serijskih okvar. Za Rustjo je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja delal Igor Zajec, med letoma 1999 in 2002 generalni direktor SŽ, ki je v času vlade Boruta Pahorja vodil nadzorni svet družbe.
Tudi sicer kriminalistom dela, vezanega na SŽ, ne bo zmanjkalo. Po dostopnih podatkih naj bi preiskovali okoliščine skoraj 400.000 evrov vrednega posla med SŽ-Železniškim gradbenim podjetjem (ŽGP) in družbo NB Inženiring, podizvajalcem pri obnovi kočevske proge. To je bilo registrirano za poslovno svetovanje, do izbrisa v marcu 2010 je delovalo le slabi dve leti, podatkov o svojem poslovanju pa nikoli ni javno objavilo. Kriminaliste naj bi zanimalo, ali je pogodba med NB Inženiringom zgolj krinka za črpanje denarja iz SŽ-ŽGP. Zadnji lastnik NB Inženiringa je bil Nihad Bešić. Ta je leta 2012 prek enega od svojih podjetij od TMI Košakov najel klavnico, a konec letošnjega septembra zaradi suma serije poslovnih goljufij, s katerimi naj bi oškodoval družbo in dve kmetijski zadrugi, pristal v priporu.
Tega posla po naših podatkih ni v revizijskem poročilu, ki ga je prejel SDH. Prav tako se v njem niso našli dogovori s poslovnežem Kamilom Lekšetom o izvedenih finančnih instrumentih (IFI), s katerimi so SŽ ustvarile več kot 40 milijonov evrov izgube, in posli z družbo A.K.S., ki so ji SŽ prodale zemljišče ob železniški postaji v Ljubljani, nato pa vanjo vložile še skoraj tri milijone evrov. Od letos je pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) tudi preprodaja lokomotiv v Bosno in Hercegovino, pri kateri naj bi 700.000 evrov na račun družbe SŽ-Vleka in tehnika (VIT) zaslužil širši javnosti neznani posrednik Matjaž Lešnik. V tej zadevi kriminalisti direktorja SŽ-VIT Dušana Žičkarja sumijo kaznivega dejanja zlorabe položaja. Po naših informacijah naj bi iskali tudi morebitne poti denarja, ki naj bi ga prejel Lešnik, do drugih prejemnikov.
