Razpete med Rusijo in Evropsko unijo so se glavne moldavske stranke podale na volitve, na katerih je okoli tri milijone volilnih upravičencev odločalo o prihodnji usmeritvi najrevnejše evropske države. Nobena med njimi ni dobila zadostne podpore za neposredno oblikovanje vlade, so pa tri stranke, ki prihodnost države vidijo v Evropski uniji, osvojile dobrih 44 odstotkov glasov in si lahko v 101-članskem parlamentu, izvoljenem po proporcionalnem sistemu in s šestodstotnim volilnim pragom, obetajo 57 do 58 poslanskih mest. Največ glasov, in sicer dobro petino, so ob 56-odstotni volilni udeležbi Moldavci namenili proruski socialistični stranki, ki pa je v svoji drži osamljena. Tudi Komunistična stranka Moldavije, ki je z 18 odstotki glasov postala tretja najmočnejša v novem parlamentarnem sklicu, se je v predvolilni kampanji zavzemala za letos podpisani pridružitveni sporazum z EU in to plačala z delnim osipom volilcev. Povsem možno je, da bodo zato tudi komunisti, vsaj kar zadeva namere zmagovite trojke liberalnih demokratov (19,5 odstotka) liberalcev (15,7 odstotkov) in demokratov (9,4 odstotka), podprli njihove napovedi o moldavskem statusu kandidatke za članico EU do leta 2017 ter polnem članstvu tri leta kasneje.
Pred nedeljskimi volitvami so proruske stranke na čelu s socialisti skušale volilce prepričati s prednostmi priključitve evrazijski gospodarski skupnosti, ki jo kot protiutež EU oblikuje Moskva. Pri tem so uporabljale populistično propagando, vključno s koncerti popularnih ruskih estradnikov, računale pa so tudi na glasove podpornikov domovinske stranke, ki je bila minuli četrtek sodno izključena z volitev zaradi domnevnega financiranja iz tujine, to je Moskve. Njen vodja, Renato Usattii, se je po poročanju tamkajšnjih medijev takoj zatem zatekel v Rusijo. Predvolilne ankete so Domovini napovedovale kar 15-odstotno podporo, po vsej verjetnosti pa jih je večina pripadla socialistom, ki so z relativno zmago dosegli presenetljiv rezultat. V precej nihajoči podpori v letošnjih anketah nikoli niso segli prek osmih odstotkov, na koncu pa so jih pobrali dobrih 21.
Utrditi evropsko usmeritev
Kaj pomeni zmaga proevropskih strank v zvečine neopaženi državi med Romunijo in Ukrajino, je težko napovedovati. Po predčasnih volitvah leta 2009, ko je bil parlament le mesec dni po izvolitvi razpuščen zaradi zapleta z izvolitvijo predsednika države, je večino v njem izgubila komunistična partija. Leto kasneje je na vnovičnih izrednih volitvah znova slavila koalicija liberalnih demokratov, liberalcev in demokratov, a se ni izkazala za posebej stabilno, pretresali pa so jo tudi korupcijski škandali. Kljub temu je omenjenemu trojčku uspelo tudi minulo nedeljo obdržati večino poslanskih sedežev, nekdanji predsednik vlade Vlad Filat pa je včeraj dejal, da bo treba čim prej utrditi staro koalicijo in nadaljevati približevanje Evropski uniji. Njegov naslednik Iurie Leanca, ki se je v premiersko palačo vselil maja lani, si bo očitno vzel nekaj časa za premislek, poznavalci pa ocenjujejo, da želi v svoje proevropske načrte vključiti komuniste in tako povsem na obrobje potisniti socialiste s presenetljivo visoko volilno podporo na tokratnih volitvah.
Prav slednje z nepriznano Pridnestrsko republiko na moldavskem vzhodu, ki deluje kot avtonomna skupnost z rusko podporo, ostaja velik kamen spotike, ki zna v odnosih med Brusljem in Moskvo odpreti novo krizno žarišče. Rusija je nedeljske volitve v Moldaviji že označila za nepoštene ter navedla, da okoli 700.000 Moldavcem, ki delajo v Rusiji, niso dovolili glasovanja. Namestnik ruskega premierja Dmitrij Rogozin je tako ocenil, da sta prav prepoved stranke Domovina in izključitev omenjenih volilcev umetno dvignila podporo tako imenovanim proevropskim strankam v Moldaviji. Volitve so med drugim na terenu spremljali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), pa tudi delegacija evropskega parlamenta pod vodstvom evropskega poslanca iz Slovenije Igorja Šoltesa. Ti so v skupni izjavi ocenili, da je volitve zaznamovala velika izbira političnih alternativ in da so na splošno potekale dobro. So pa bili kritični do izključitve stranke Domovina, predvsem zaradi okoliščin in časa, ko so stranki prepovedali sodelovanje na volitvah. Kandidati so sicer imeli neoviran dostop do medijev, a ti zaradi političnega vpliva niso poročali nepristransko, so opozorili opazovalci. Ob tem so pohvalili uvedbo elektronskega sistema za evidentiranje volilcev, pri uporabi katerega pa je bilo nekaj tehničnih težav.
