Serijskemu ustanavljanju podjetij nabiralnikov, ki se vedno bolj uporabljajo za urejanje delovnih dovoljenj za tujce, neplačevanje prispevkov, likvidacijo na stečaj obsojenih podjetij pa tudi utajo davkov, naj bi bili šteti dnevi.
Eden glavnih poudarkov novele zakona o gospodarskih družbah, ki so jo pripravili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (pred dnevi se je zaključilo javno posvetovanje), je namreč preprečevanje omenjenih zlorab. Predlog tako prinaša dodatne omejitve pri ustanavljanju podjetij, njihovem poslovanju in tudi sankcije odgovornim za nepravilnosti. Teh je očitno vedno več.
Pogrebniki podjetij in slamnati direktorji
V prvi vrsti se bodo na udaru znašla podjetja Firmica, Ask Global, Regent-Knez in druga, ki se profesionalno ukvarjajo z odpiranjem podjetij in za vsega nekaj sto evrov prodajajo d.o.o. brez potrebnega minimalnega kapitala. Posameznik lahko od njih kupi novo podjetje že za 400 evrov. Prepis je opravljen v eni uri, firma pa ima namesto predpisanih 7500 evrov ustanovnega kapitala na računu le še deset evrov. Nanje se poleg ljudi, ki nimajo dovolj denarja, obračajo tudi davčni dolžniki, ki po redni poti ne bi mogli ustanoviti novega podjetja. Tudi finančna uprava (Furs) pri nadzorih zaznava, da je takšnega ustanavljanja podjetij na zalogo in poceni prekupčevanja z njimi vse več.
Davčni dolžniki in podjetniki sumljivega slovesa so vse pogosteje stranke skupin, ki se poklicno ukvarjajo z nakupom in likvidacijo propadlih podjetij. Ti poskrbijo, da se za temi bolnimi podjetji izgubijo sledi, dokler ne končajo v izbrisu ali stečaju. Goljufivi podjetniki se v zameno za manjšo provizijo znebijo neporavnanih dolgov in odgovornosti za morebitno oškodovanje upnikov. V Sloveniji deluje več takšnih skupin, ki za sklepanje pogodb izkoriščajo slamnate osebe, med katerimi prednjačijo tisti s socialnega dna in tuji državljani. Ti najpogosteje nimajo niti prebivališča v Sloveniji, ampak v neki tretji državi, na primer v Makedoniji, Srbiji ali na Kosovu. Takšne osebe nihče nikjer ne more najti, niti po telefonu ne. Najbolj znano takšno skupino tvorijo nekdanji orionovci z Barbaro Podlogar na čelu, v drugi pa se je pojavljalo ime pravnika Borisa Karlovška iz Celja, ki je zaradi goljufije že moral v zapor.
Za množičnim prepisovanjem podjetij naj bi se skrivala tudi nedovoljena trgovina z delovnimi dovoljenji, ki jo že preiskujejo organi pregona. Že dolgo časa namreč pri nas delujejo mreže, ki ustanavljajo podjetja za tuje državljane, ti pa v zameno za nekaj tisoč evrov prejmejo dovoljenje za bivanje in delo. »V praksi gre za podjetja, ki naj bi bila ustanovljena za opravljanje dejavnosti v gradbeništvu, ki je trenutno v Sloveniji v upadu. Zato tujci, ki dobijo dovoljenja za delo in na podlagi tega dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, na podlagi ustanovitve podjetja običajno odidejo v druge države EU in tam delajo na črno,« opozarja novi minister za delo Boris Koprivnikar.
Konec kupovanja podjetij za 300 evrov
Zlorab, ki za seboj puščajo obupane delavce, oškodovane upnike in na milijone evrov neporavnanih dolgov, nadzor pa jih doseže šele potem, ko je prepozno, naj bi se lotili z več spremembami gospodarske zakonodaje.
Vsem novopečenim podjetnikom bodo predvidoma prepovedali izplačilo 7500 evrov osnovnega kapitala, s čimer bodo uničili posel ustanavljanja in prodaje podjetij. Čeprav so omenjena sredstva namenjena zaščiti upnikov, so jih »prodajalci podjetij« takoj po ustanovitvi mirno dvignili v obliki posojila, izpraznjeno podjetje pa prodali za nekaj sto evrov. Tako so brez težav in zakonsko potrebnih sredstev na zalogo odpirali na desetine podjetij. Če bi pristojni organi ugotovili, da so si podjetniki kljub prepovedi »izposodili« osnovni kapital, pa bi lahko celo predlagali prenehanje podjetja. Enako pravico bi imeli upniki. Lastnika podjetja pa bi doletela še najbolj drastična kazen – prepoved ustanovitve ali lastništva podjetja.
Na takšnem črnem seznamu bi se po novem znašli tudi podjetniki, ki sistematično zlorabljajo pravice zaposlenih. To bi jih doletelo, če bi jim inšpektor za delo v obdobju dveh let najmanj dvakrat izrekel globo zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo. To bi pomenilo konec podjetniške poti za marsikaterega direktorja podjetja v gradbeništvu, dejavnosti varovanja, čiščenja in drugih, ki tradicionalno slovijo po neplačevanju plač in prispevkov. Od letošnjega februarja je preverjanje teh pogojev tudi v celoti informatizirano. V predlogu novele je še nekaj drugih ukrepov, s katerimi bi omejili veriženje podjetij in slamnata podjetja.
Znebijo se podjetja in s tem odgovornosti
Kljub vsemu je težko verjeti, da bodo državni uradniki s temi ukrepi preprečili prej opisane zlorabe. V zakonodaji bo še naprej mrgolelo lukenj, skozi katere jih bodo goljufivi podjetniki zaobšli in se izognili prepovedi podjetništva.
Čeprav bi se znašli pod drobnogledom inšpektorata za delo ali v davčnoinšpekcijskem postopku, bi se uvrstitvi na črni seznam izognili že s tem, da bi podjetje prodali, še preden ga doleti kazen. Zato so na ministrstvu dobili več pripomb na novelo zakona, naj odgovornost razširijo na družbenike in direktorje v najmanj letu dni pred kršitvijo. Toda s tem verjetno ne bodo rešili največjega problema, uporabe slamnatih oseb, ki so pripravljene za nekaj sto evrov prevzeti podjetja v težavah in (ne)vede tudi odškodninsko in kazensko odgovornost.
Tudi pri prepovedi izposojanja osnovnega kapitala se pojavi težava, da velja le za družbenika in poslovodjo podjetja ter njune družinske člane. Če za dvig 7500 evrov uporabijo nekoga tretjega, na primer znanca ali slamnato osebo, so pred tem novim ukrepom varni.
