Dokazov za vsaj delno ovržbo take hipoteze se verjetno da najti veliko in takoj, kajti nemara obstajajo tudi starci, ki še zmorejo vrteti hulahup obroč. A od osnovne poante, da je človek, dokler ne postane spolno zrel, kompletna in povsem suverena oseba, po prestopu med spolno aktivne pa se mu življenje silno zakomplicira, ni za odstopati. Krožim kakopak okoli primera nesrečnega ravnatelja. Za katerega primer (videoposnetek) niti nisem izvedel s spleta, temveč iz Odmevov. Tretja tema je bil tisti dan. Torej dogodek najvišjega državnega pomena, kar pa je lahko tudi olajševalna okoliščina za sodržavljanko sredi dvajsetih, ki ima ambicijo postati r'n'b pevka, ki sem jo imel prejšnji teden priložnost slišati izjaviti: »Ta ravnatelj mi gre tako na živce! Pa kaj ne prizna, da je res, pa je?!« Togotna je bila. Kot da ravnatelj ni izpolnil njenih želja. Je potešil. Da ni za to plačala, si je mislila. Kdo drug bi rekel, borila. Šizila je, kot na forumu resničnostnega šova, kot da je bil ravnatelj njena last.
In v tem je ključen problem zadeve. Skozi ključavnico se je učitelja telovadbe in gospodinjstva na delu poskušalo zagledati od nekdaj. Voajerskih vzgibov ljudi nima smisla problematizirati, ker so bili in bodo. Otipljivejši problem se zdi, da s sodobnimi tehnologijami osvobojeni državljani ne znajo ločevati, da je anonimno objavljanje neprostovoljnih akterjev na spletu nekaj drugega kot prostovoljno pojavljanje v javnih občilih. In da ne moreš od prvih pričakovati enako kot od drugih. »Eden je to moral narediti,« je primer pokomentiral sodrug. Ni za biti optimist. Prej lahko pričakujemo, da bo v tej državi v doglednem času sprejet zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni. Prelomna točka se bo zgodila, ko se ljudem ne bo dalo več razložiti, da je možnost sodne zmote v primeru smrtne kazni lahko skrajno usodna. Ker ubiješ človeka, ki si tega »ni zaslužil«. Ko bo ljudem vseeno za te legalistične marnje, ker jim bo bolj važna lastna linčerska potešitev. Srž te je sicer v zadovoljstvu, da nisi ti na mestu tistega, ki se ga linča. In je zato posledično boljše, da se ga linča. Čeprav veš, da je nedolžen. Ker se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da bodo linčali tebe. Zato je sploh najbolj idealno, če nedolžni celo prizna krivico. Sodržavljanka je hotela zgolj še to. In zato bržkone nikdar ne bo živela od petja. Ker ne moreš imeti občutka zanj, če si linčer. Niti za hulahup.
