Prizadevanja za spravo s pravoslavci in dialog z islamom
Papežev tridnevni obisk v Turčiji se je odvil v znamenju prizadevanj za spravo s pravoslavci in dialoga z islamom. Frančišek se je tako zadnji dan obiska v nedeljo pridružil carigrajskemu ekumenskemu patriarhu Bartolomejem I. pri liturgiji ob godu sv. Andreja, zavetnika pravoslavnega sveta, ki je potekala v cerkvi sv. Jurija v Carigradu. Tam je imel svoj govor leta 1967 tudi Pavel VI., prvi papež, ki je obiskal Turčijo.
Frančišek je v svojem nagovoru poudaril pomen popolne povezanosti obeh Cerkva, ki sta ločeni že skoraj tisoč let. Njuna naloga je boriti se proti revščini, vojnam, konfliktom in neperspektivnosti v svetu, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
K tesnemu sodelovanju je spričo številnih kriz v svetu pozval tudi Bartolomej, s katerim se je Frančišek srečal že drugič letos, po njunem srečanju maja v Jeruzalemu.
Frančišek in Bartolomej podpisala skupno izjavo
Frančišek in Bartolomej sta podpisala tudi skupno izjavo - podobno, kot je leta 2006 med obiskom v Turčiji to storil papež Benedikt XVI. V njej sta izrazila voljo za premostitev razkola med Cerkvama in hkrati poudarila, da se bosta skupaj z drugimi religijami, med drugim tudi z islamom, borila proti vojnam in konfliktom v svetu. "Združeni smo v želji po miru in stabilnosti," med drugim piše v skupni izjavi, ki jo povzema dpa.
Prizadevanja za spravo so po ocenah poznavalcev težavna. Frančišek je absolutni vodja katoliške cerkve, medtem ko Bartolomej, čeprav je glavni patriarh pravoslavnega sveta, svoje poglede težko vsiljuje vodjem več kot desetih drugih pravoslavnih cerkva.
Besede patriarha Bartolomeja ob obisku papeža kljub temu vzbujajo optimizem. Patriarh je obisk označil za "zgodovinskega in za prihodnost obetajoči dogodek", ki izraža željo, da "se nadaljuje bratska pot... za ponovno vzpostavitev celovite skupnosti med obema Cerkvama".
Srečal se je tudi s turškim vrhovnim rabinom
Papež se je v nedeljo, tako kot njegov predhodnik Benedikt XVI. leta 2006, srečal tudi s turškim vrhovnim rabinom Ishakom Halevo. Tik pred vrnitvijo v Rim pa se je udeležil še srečanja z mladimi begunci iz Sirije in Iraka, ki jim je namenil spodbudne besede, še poroča dpa. Mednarodno skupnost je ob tem pozval, naj poveča prizadevanja za odpravo vzrokov, ki ljudi silijo, da zapustijo svojo domovino, in izboljša pogoje, ki bi tem ljudem omogočili, da bodisi ostanejo ali se vrnejo domov.
Program obiska papeža Frančiška v Turčiji je bil sicer nadvse podoben tistemu Benedikta pred osmimi leti. V soboto je tako v Carigradu obiskal dve tamkajšnji največji znamenitosti. Najprej si je ogledal Modro mošejo, kjer ga je sprejel mufti Rahmani Yaran, nato pa še Hagio Sofio, nekdaj največjo krščansko cerkev, kasneje mošejo, danes pa muzej.
Obisk mošeje kot simbolična gesta
Papežev obisk mošeje je bil simbolična gesta, ki je po navedbah Vatikana velikega pomena za medverski dialog, za argentinskega papeža pa je bil to prvi obisk mošeje od začetka njegovega pontifikata marca lani.
Frančišek je tudi daroval mašo v katoliški katedrali svetega Duha, kjer se je srečal s predstavniki majhne turške krščanske skupnosti. V pravoslavni baziliki sv. Jurija sta se nato Frančišek in Bartolomej pridružila ekumenski molitvi, kjer sta molila skupaj s predstavniki obeh Cerkva. V pridigi je papež pozval k enotnosti različnih veroizpovedi.
V petek se je sestal s turškimi političnimi voditelji
Frančišek je v Carigrad pripotoval iz Ankare, kjer se je v petek sestal s turškimi političnimi voditelji. Med drugim ga je sprejel turški predsednik Recep Tayyjip Erdogan. Ta je Frančiška kot prvega tujega državnika gostil v svoji novi luksuzni palači, ki je za mnoge zaradi drage opreme in gradnje sporna.
Papež je ob tej priložnosti pozval k strpnosti in miru na Bližnjem vzhodu. Še zlasti je opozoril na problem sirskih beguncev, ki so se zatekli v Turčijo, in izpostavil ključno vlogo turške države v konfliktu. Erdogan pa je posvaril pred po njegovih besedah vse bolj izraziti islamofobiji v svetu. Ta bi lahko še bolj razdelila muslimane in kristjane, je dejal.
To je bilo Frančiškovo šesto potovanje v tujino, v ospredje katerega so v Vatikanu postavili prav krepitev vezi s pravoslavno cerkvijo, ki je s katoliško v razkolu od leta 1054, kot tudi z drugimi veroizpovedmi.
