Neobremenjenemu odgovornemu uredniku Radia Koper Andreju Šavku je še konec septembra kazalo dobro, ko mu je za imenovanje na direktorski položaj javnega radia v okrnjenem programskem svetu zmanjkal le en glas. Včeraj, torej dva meseca kasneje, pa je po pričakovanjih postal zgolj še talec generalnega direktorja Marka Fillija, ki je pri njegovem imenovanju (brez vnovičnega razpisa) vztrajal, in jastrebov, ki že vrsto let krožijo nad vrtički največje medijske hiše v državi. Scenariji, kdo bi se lahko prijavil na naslednji razpis, so bili namreč izdelani že pred tedni.
Včerajšnje glasovanje pa je za las oziroma s petnajstimi glasovi podpore »preživela« prekaljena odgovorna urednica tretjega programa Televizije Slovenija Ljerka Bizilj. Da bo vsaj »na meji«, je bilo tudi pričakovati, saj se je dobro odrezala že v začetku tega leta, ko je bil na sporedu razpis za generalnega direktorja javnega servisa. Na aprilskih volitvah se je namreč prek Marka Fillija in s pomočjo desne poloble sveta RTVS uvrstila celo v zadnji krog glasovanja, v katerem pa je svet za generalno direktorico izbral Natašo Pirc Musar.
A ker je bilo treba zunanjega sovražnika uničiti – tudi na način, da se je med vodstvom javnega servisa in skupino svetnikov oblikovala koalicija, so se karte tedaj še enkrat razdelile. Filli je čez noč postal glavni kandidat za vodenje javnega servisa in bil na ta položaj po obnovitvi postopka tudi (vnovič) izvoljen, stari maček Janez Lombergar pa je le nekaj dni po Fillijevem imenovanju predčasno izpraznil mesto direktorja javne televizije, na katero se bo sedaj usedla prav Biziljeva, ki je pred meseci »nepričakovano« in brez glasu podpore izpadla iz tekmovanja za generalno direktorico.
Radiotelevizija Slovenija je v zadnjem obdobju postala transparentna ustanova. Kaj se bo zgodilo v sejni sobi petega nadstropja stavbe na Kolodvorski 2, kjer zaseda programski svet, se da napovedati. Svetniki, ki jih predlaga »civilna družba«, ne skrivajo več, da so samo podaljšek centrov moči, ki zaznamujejo slovenski vsakdan. Ko se pogovarjajo o programu, govorijo o pluralnosti in uravnoteženosti. Kakovost in profesionalnost jih ne zanimata.
Zato je tudi že transparentno jasno, da neobremenjenih, kompetentnih in uspešnih kadrov (tudi zunanjih) vodstveni položaji v javnem servisu ne zanimajo več. Razpisi za vodilne kadre že dolgo niso več namenjeni napredku, koraku naprej, temveč zgolj vzdrževanju statusa quo oziroma vrtičkov, ki so se začeli s pomočjo političnih vzvodov obdelovati že pred mnogimi leti. Ko se vrtičkarji pogovarjajo o razpisih, govorijo o »izkušenih« kadrih »od znotraj« in »iz centra«. Tisti, ki prihajajo z obrobja Slovenije, jih ne zanimajo, ker so zanje enostavno nesposobni, tega, da so kakovostni kadri »od znotraj« nemotivirani in na nepravih mestih, pa nočejo slišati.
Medtem ko v drugih državnih firmah in za demokracijo pomembnih ustanovah prihaja do sprememb in jih kdaj pa kdaj obiščejo tudi kriminalisti, ostaja RTVS nedotaknjena trdnjava. Ideja, da bi morali »našo« radiotelevizijo porušiti do temeljev in jo zgraditi na novo, je zato povsem transparentna. Vendar tudi že ponarodela.
