Po desetletjih prizadevanj za ustanovitev nove univerze na Dolenjskem so prvi konkretni korak naredili poleti, ko je konzorcij Univerze v Novem mestu na Nacionalno agencijo za kakovost visokega šolstva oddal vlogo za njeno ustanovitev. »Elaborat je v postopku odločanja,« pojasnjuje predsednik senata omenjenega konzorcija Boris Bukovec. A delo se pravzaprav šele začenja, saj postopek akreditacije lahko traja tudi več let.
Sredstev za ustanavljanje javne univerze ni
»Univerza v Novem mestu ostaja razvojna prioriteta novomeške občine,« napoveduje novi župan Gregor Macedoni, sicer ves čas velik zagovornik tega visokošolskega projekta. »Glavna argumenta, ki ju izpostavljamo, sta uspešno gospodarstvo in pričakovan policentrični razvoj Slovenije.« Macedoni namreč meni, da dolenjsko gospodarstvo bistveno prispeva v državni proračun, zato je pobuda po javnem financiranju legitimna.
A pobuda se bolj ali manj začne in konča pri denarju, meni vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo Mirko Stopar. »Dodatna sredstva, s katerimi bi lahko financirali tako velik projekt, kot je javna univerza v Novem mestu, niso na razpolago,« je neposreden. Stopar dodaja, da Dolenjska sicer ima možnost za ustanovitev svoje univerze. »Trenutno ni nobenih ovir, da ne bi prišlo do močnejše zasebne pobude. Država temu ne nasprotuje, težave pa so, če bi jo morali financirati iz javnih sredstev,« pojasnjuje.
Macedoni: Zasebna pobuda ni realna
Če bi se v dolenjski prestolnici odločili za zasebno univerzo, bi v njej težko sodelovala Fakulteta za informacijske študije, priznava Stopar. Gre namreč za javno fakulteto, poleg omenjene pa novomeški konzorcij združuje še dve fakulteti in eno visoko šolo. Novomeški župan je ob tem možnost zasebne pobude označil kot nerealno. »Edino realno je, da v Ljubljani zgodbo uspešnega gospodarstva in naše zahteve čim večkrat glasno povemo ter da si univerzo izborimo. Ob tem bo treba vzpostaviti tudi politično voljo,« pravi Macedoni, ki je izrazil še prepričanje, da se bo prav na podlagi politične volje našel tudi denar.
Priložnost za razpravo bo sicer novi zakon o visokem šolstvu, pravi Stopar, a pričakovati je, da v Novem mestu od pobude za ustanovitev javne državne univerze ne bodo odstopili. Medtem namreč razmišljajo tudi o prostorskih rešitvah, trenutno vidijo tri. Prva je univerzitetni kampus v Drgančevju, ki je prostorsko že zasnovan, a bi zahteval večdesetmilijonsko naložbo. Začasna oziroma vmesna rešitev bi bila umestitev univerze v Podbreznik ali v novomeško mestno jedro, z omenjenimi vprašanji pa se bodo v dolenjski prestolnici najverjetneje ukvarjali še v prihodnjih letih.
