Privatizacija Cinkarne Celje odstira vedno večja okoljska tveganja, na katera že vrsto let opozarjajo različne okoljevarstvene organizacije in lokalna skupnost.
Druga faza skrbnega okoljskega pregleda, ki ga je opravila družba Environ Poland in je eden ključnih dokumentov za načrtovano privatizacijo, je odkrila še četrto potencialno ekološko bombo. Poleg območja stare cinkarne (v lasti celjske mestne občine), odlagališč Za Travnik in Bukovžlak, ki se razprostirata na 50,6 oziroma 36 hektarjih, tudi na zemljišču, na katerem danes stoji poslovna stavba Cinkarne Celje. V celjski družbi so včeraj sicer poudarili, da gre šele za vmesno poročilo, ki da je nepopolno in na določenih delih netočno. Vendar pa so obenem dejali, da osnutek poročila nedvoumno kaže, da so tla na osrednji lokaciji Cinkarne Celje v večjem delu zgrajena iz odpadkov pretekle industrijske dejavnosti. »Rezultati kemijskih analiz kažejo na znaten vpliv na okolje in zdravje ljudi, zato smo nemudoma obvestili pristojno ministrstvo in mu posredovali osnutek poročila,« so bili kratki v Cinkarni Celje pod vodstvom Tomaža Benčine, ki pa podrobnosti včeraj ni želel komentirati, saj končno poročilo še ni pripravljeno. Po neuradnih informacijah naj bi v Cinkarni Celje končno poročilo dobili do konca decembra oziroma v začetku prihodnjega leta, ko naj bi objavili tudi povzetek njihovih ugotovitev.
Tako vprašanja, na kakšne odpadke so naleteli Poljaki, kakšna je razsežnost onesnaženja in kakšen vpliv na okolje ter zdravje okoliških prebivalcev, za zdaj ostajajo brez odgovorov. Benčina včeraj ni želel pojasniti niti, koliko bi jih sanacija celotnega zemljišča sploh stala, saj po njegovih pojasnilih teh ocen še nimajo. Vsekakor pa strošek ne bi bil zanemarljiv, saj naj bi se onesnaženo zemljišče razprostiralo na kar okoli 40 hektarjih, obstajalo pa naj bi tveganje, da prodira v podtalnico.
Milijoni kubičnih metrov odpadkov
»Predvidevam, da nova študija ni prišla do bistveno drugačnih sklepov od naših analiz, le da so naše ugotovitve v Cinkarni Celje doslej vztrajno zavračali,« nam je povedal predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard. Kot je še dodal, nameravajo v prihodnjih dneh od Cinkarne Celje zahtevati dodatna pojasnila in celotno poročilo. »Na odlagališču Bukovžlak naj bi bilo okoli 0,5 milijona kubičnih metrov odpadkov, na območju stare cinkarne okoli 1,5 milijona, na odlagališču Za Travnik pa okoli 6 milijonov kubičnih metrov,« nam je povedal predsednik Civilne iniciative Celje Boris Šuštar, ki se je v začetku letošnjega leta sodno poravnal s Cinkarno Celje. V zameno, da je ta opustila 30.000 evrov visoko tožbo, je moral Šuštar podpisati izjavo, da nima nespornih dokazov, da Cinkarna Celje s sedanjo proizvodnjo okolje onesnažuje s kadmijem. Pri sanaciji obeh odlagališč ima Cinkarna velike težave pri pridobivanju potrebnih soglasij. Pri Bukovžlaku zaradi spremenjene zakonodaje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje, še vedno pa čakajo tudi na soglasje Mestne občine Celje. Na odlagališču Za Travnik so medtem že dobili odločbo okoljskega inšpektorata, ki jim je zaradi pogostih puščanj naložilo, naj do konca letošnjega leta zamenjajo prvih 600 metrov cevovoda.
Toda po ocenah Bernarda bi bilo treba zamenjati vso onesnaženo zemljino na območju Cinkarne Celje in to odpeljati v predelavo. A na ta strošek v Cinkarni Celje še zdaleč niso pripravljeni. Čeprav jim je v zadnjih letih uspelo odplačati praktično vsa bančna posojila in oblikovati za več kot 20 milijonov evrov okoljskih rezervacij, pa te rezervacije ne pokrivajo sanacije osrednje lokacije. Prav tako ni znano, ali bi strošek padel na Cinkarno Celje ali državo.
Opozorilo presenetilo lastnike
Ob tem ne gre mimo dejstva, da so v Cinkarni Celje opozorilo izdali vsega nekaj dni po izteku roka za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup 75-odstotnega deleža, ki ga prodajajo Slovenski državni holding (SDH), Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Modra zavarovalnica, Banka Celje, Nova KBM, Alpen Invest in KD Skladi. Po prvotnih načrtih bi moral konzorcij največjih lastnikov že v naslednjih dneh odločiti, katere potencialne vlagatelje bo povabil v drugi krog privatizacije, decembra pa bi se morali začeti skrbni pregledi, ogledi proizvodnje in predstavitve uprave.
Kako bodo ugotovitve vplivale na postopek privatizacije in ali utegnejo katerega od potencialnih snubcev od nakupa nemara celo odvrniti, za zdaj ni mogoče napovedati. Nekatere večje lastnike pa naj bi ugotovitve presenetile, saj naj bi predhodna poročila kazala na bistveno manjša okoljska tveganja. Potencialni investitorji naj bi sicer največ pozornosti namenjali prav temu, ali oblikovane rezervacije zadoščajo za sanacijo vseh okoljskih tveganj.
