Slovenske cestnine za tovorna vozila sodijo med najvišje v Evropi, smo že lani opozorili v Dnevniku. Kljub temu domača cehovska združenja avtoprevoznikov niso bila nikoli izrazito ostra in kritična zaradi te draginje. Odsotnost kritike in jasnih zahtev, da bi v Sloveniji uvedli sodobni, predvsem pa pravičnejši sistem cestninjenja, si je mogoče razlagati na več načinov.

Ena od možnih razlag je tudi ta, da se lahko tovornjakarji po številnih avtocestnih odsekih vozijo brezplačno, če zapeljejo na avtocesto za čelno cestninsko postajo in jo pred naslednjo čelno postajo zapustijo. Brezplačna je tudi vožnja okoli ljubljanskega (avto)cestnega obroča in še marsikje drugje. Koliko je teh avtocestnih kilometrov, na katerih se je mogoče izogniti cestninam, doslej v Sloveniji ni izračunal nihče. Naloge smo se lotili v Dnevniku in prišli do presenetljivega rezultata.

Dars se je izognil nedvoumnemu odgovoru

Iz javno objavljenih podatkov Darsa izhaja, da je v Sloveniji 607 kilometrov (avto)cest, za katere morajo imeti osebna vozila vinjeto. Dolžina cestninskega omrežja, ki ga lahko tovorna vozila prevozijo brez plačane cestnine, po Dnevnikovih izračunih znaša kar 423 kilometrov! Tovornjaki se plačilu cestnine ne morejo izogniti zgolj na 183 kilometrih avtocestnega omrežja. To je samo 30 odstotkov vseh avtocest.

V Darsu smo hoteli slišati njihov komentar k tem ugotovitvam. Zahtevali smo tudi nedvoumen odgovor, ali so naše številke pravilne ali napačne, a obetanega odgovora nismo dočakali.

Zapisali so, da vozila s težo nad 3,5 tone plačujejo cestnine za prevoženo razdaljo v zaprtem cestninskem sistemu oziroma jim Dars obračuna razdaljo v odprtem cestninskem sistemu. »Na tak način se cestnina plačuje za 92,2 odstotka avtocestnega omrežja, torej za 559,6 kilometra. Razlog, zakaj se ne cestnini tudi preostalih 7,8 odstotka, je predvsem v neizgradnji nekaterih cestninskih postaj.«

Odgovor Darsa je dokazljivo zavajajoč. Uporabnik namreč plača cestnino le v primeru, da prevozi cestninsko postajo. Če je ne prevozi, ne plača ničesar. Na odsekih v skupni dolžini 423 kilometrov je mogoča legalna vožnja brez plačila enega samcatega evra. Dodajmo še, da vsega omrežja ni mogoče zapreti zgolj z zgraditvijo nekaterih cestninskih postaj, kot trdi Dars. Postaviti bi jih bilo treba kar 95!

Kakšna je po Darsovi oceni učinkovitost obstoječega cestninskega sistema, predvsem z vidika uspešnosti pobiranja cestnin od uporabnikov cestnega omrežja? »Če govorimo o vinjetnem cestninjenju, potem natančne učinkovitosti sistema ni mogoče določiti, saj ni mogoče ugotoviti, koliko vozil dejansko uspe prevoziti avtoceste brez vinjete. To velja za vse vinjetne sisteme, ne zgolj za slovenskega,« so odgovorili. Z vinjetnim sistemom cestninjenja so v letu 2013 ustvarili 138,9 milijona evrov prihodkov in izdali 41.472 plačilnih nalogov kršiteljem, ki vinjet niso uporabljali.

O učinkovitosti cestninskega sistema za tovorna vozila niso zapisali niti besede. Navedli so podatek, da so prihodki iz cestninjenja tovornih vozil lani znašali 166,3 milijona evrov. In da skoraj vsa vozila, ki prevozijo cestninske postaje, cestnino tudi plačajo. Na tista tovorna vozila, ki se izognejo cestninskim postajam in se vozijo po 423 kilometrih avtocestnega omrežja brez plačila cestnine, so v svojem odgovoru gladko pozabili.

Ni težko narediti približne ocene, koliko bi Dars dodatno zaslužil, če bi tovornjakarjem zaprl celotno avtocestno omrežje. Volje za izvedbo tovrstne naložbe slovenska oblast doslej ni izkazala. Očitno bi Dars raje prodala tujcem in s kupnino zakrpala dolžniško luknjo.

Uvedba sodobnega elektronskega cestninjenja, s katerim bi se za tovorna vozila zaprlo celo omrežje, zamuja že vrsto let. Država je doslej objavila dva razpisa. Prvega je vlada Janeza Janše prekinila v začetku leta 2012, češ da Dars nima denarja za plačilo izvedbe novosti in da nabava cestninskega sistema ne sme predstavljati enkratnega stroška Darsa. Na drugi razpis v letu 2013 se je kot edini ponudnik javil Kapsch TrafficCom. Vrednost naložbe v gradnjo in zagon sodobnega cestninskega sistema bi znašala 60 milijonov evrov, 30 milijonov so dosegli stroški kreditiranja, 90 milijonov evrov bi bili stroški vzdrževanja za obdobje 13 let, 30 milijonov evrov pa so znašale postavke po ceniku za še nezgrajene avtocestne odseke. Julija lani je državna revizijska komisija razveljavila razpis.

Prejšnji mesec je Dars poslal ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču pregled aktivnosti, ki so jih izpeljali v zvezi s posodobitvijo cestninskega sistema. Vendar se ti predlogi niso nanašali na uvedbo sodobnejšega elektronskega cestninjenja tovornih vozil, ki bi onemogočilo brezplačno vožnjo na 423 kilometrih avtocest, temveč so predvidevali zamenjavo klasičnih avtomobilskih vinjet z elektronsko vinjeto.

Po zamisli na Madžarsko

Iz informacij, ki jih je pridobil Dnevnik, v Darsu ne razmišljajo o elektronski vinjeti, ki se uporablja v odprtem omrežju v večini razvitih držav, temveč preverjajo uvedbo »inovativnega« videocestninjenja, ki ga uporabljajo na Madžarskem. Darsovi sodelavci so junija obiskali madžarski Toll Service PLC in se seznanili z njihovim načinom pobiranja cestnin, ki so ga Madžari uvedli lani in temelji na videoprepoznavanju registrskih številk avtomobilov. Poleg tega so v začetku oktobra v Dars povabili več potencialnih ponudnikov, ki so jim morali predstaviti svoje načrte.

Na Darsovem seznamu želja so bile med drugim stacionarne, mobilne in avtomobilske naprave za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic na sprednjem in zadnjem delu vozil, težkih do 3,5 tone. Sistem bi po njihovem prepričanju moral zagotavljati avtomatsko ustvarjanje baze kršiteljev, v katero bi imele dostop pooblaščene osebe. »Upravljanje sistema mora biti enostavno, uporabniški vmesniki pa v slovenskem jeziku,« so še zapisali v povabilu ponudnikom.

Če odmislimo vprašljivo učinkovitost tovrstnega cestninskega sistema, je eden ključnih zadržkov nedvomno (pre)globok poseg v zasebnost voznikov. Praktično nemogoče bi bilo zagotoviti ustrezno varovanje osebnih podatkov, ker bi slikali vozila spredaj in zadaj in bi snemali oziroma slikali vsa vozila do 3,5 tone ne glede na to, ali gre za potencialnega kršitelja ali ne. Na Madžarskem, kjer lahko vlada Viktorja Orbana počne skoraj vse, kar se ji zljubi, so takšen sistem uvedli brez javnega razpisa.

Če bi hotel Dars na enak način cestniniti avtoceste, bi bila tudi v Sloveniji potrebna rigorozna sprememba zakonodaje, saj obstoječi Darsovi videoposnetki zdaj niso dokazno gradivo, na osnovi katerega bi Dars ali policija smela sprožiti prekrškovni postopek.

Na vprašanje v zvezi skladnostjo »madžarskega« sistema z zakonom o varovanju osebnih podatkov so nas naslovili na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in ministrstvo za pravosodje, ki ga v vladi Mira Cerarja vodi Goran Klemenčič.

Na vprašanje, kako resno razmišljajo o uvedbi videocestninjenja, so v Darsu ogovorili izmikajoče. »Cestninski sistem je izključna pristojnost države in ne gre za zamisel Darsa,« so zapisali.

Gospodarstvo Avtoceste