Odmevna primera sodb, ki sta padla zaradi protiustavnega hranjenja profilov odvzetih vzorcev DNK, in predvsem sodba ustavnega sodišča, ki je protiustavnost ugotovilo, terjajo spremembo nove policijske zakonodaje na področju hranjenja DNK, še preden se je sploh v celoti začela uporabljati v praksi.
Vrhovno sodišče je v zadnjem času razveljavilo sodbi kranjskemu bombašu, ki je sodeloval pri bombnem napadu na kranjsko policijsko upravo, in napadalcem na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča. Skupni imenovalec obeh razveljavitev je bilo neprimerno zakonsko urejeno hranjenje DNK, na podlagi katerega so policisti razkrinkali storilce, na kar je opozorilo ustavno sodišče. Policisti so si v preiskavi namreč pomagali s starimi profili vzorcev DNK, ki so jih hranili, čeprav osumljenca po odvzemu DNK tedaj nista bila pravnomočno obsojena. Ustavno sodišče se je postavilo na jasno stališče, da zakon ne bi smel dopuščati hranjenja vzorcev DNK osumljencev, ki kasneje niso bili pravnomočno obsojeni, in ugotovilo, da sta člena zakona o policiji, ki sta to dovoljevala, protiustavna.
Nova zakonodaja strožja, a še vedno pomanjkljiva
A kljub sodbi ustavnega sodišča je zazevala zakonska praznina, ki jo na policiji trenutno rešujejo z notranjimi navodili. Ustavni sodniki so namreč v konkretnem primeru (na njih se je obrnila odvetnica kranjskega bombaša) ugotovili protiustavnost zakona o policiji, po katerem so policisti hranili DNK kranjskega bombaša, vendar pa ta zakon niti ne velja več, tako da ustavno sodišče ni moglo naložiti sprememb zakona državnemu zboru. Stari zakon o policiji je namreč medtem nadomestil novi zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki za hranjenje DNK narekuje nekoliko strožja pravila, še vedno pa ne rešuje vseh protiustavnosti, na katere je v vmesnem času opozorilo ustavno sodišče.
V novem zakonu je sicer zapisano, da policisti ne smejo hraniti DNK, če je osumljenec kasneje na sodišču pravnomočno oproščen (in ne le v primeru zavržene ovadbe kot po stari zakonodaji), tudi novi zakon pa pozablja na druge različice ustavitve postopka, denimo zavrnilno sodbo po umiku obtožnice, odstopu tožilstva od pregona v fazi sodne preiskave in podobno. Da bi bila zmeda še večja, nova zakonodaja dovoljuje dveletni rok, po katerem mora policija hranjenje DNK urediti po novi zakonodaji, česar pa na policiji še niso storili. »Danes policija – nacionalni forenzični laboratorij – zbirko preiskav DNK še vedno hrani in vodi po stari zakonodaji,« priznavajo na generalni policijski upravi in dodajajo, da bodo novo zakonodajo v prakso uvedli v zakonsko predvidenem roku, hkrati pa bodo notranjemu ministrstvu predlagali tudi ustrezno spremembo nove zakonodaje.
Spremenjena notranja navodila
Pravno zmedo na policiji trenutno rešujejo tudi z notranjimi navodili, miri namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar: »Odločbo ustavnega sodišča je treba maksimalno spoštovati. Že v preteklosti smo na podlagi sodb drugih, mednarodnih sodišč, spremenili navodila za vodenje evidenc DNK in opozarjali policiste, da vzorcev DNK ni dovoljeno jemati na zalogo oziroma preventivno – čeprav je zakon to dopuščal – temveč po načelu sorazmernosti. Torej le takrat, ko obstaja verjetnost, da bo odvzem DNK pripomogel k odkritju storilca,« razlaga Bobnarjeva.
Sodbo ustavnega sodišča na policiji upoštevajo, saj v vseh primerih, ko posamezniki v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča zahtevajo izbris podatkov iz evidence preiskav DNK, podatke tudi brišejo. Vendar pa ne gre za avtomatizem, temveč se morajo nekdanji osumljenci z zahtevo obrniti na policijo.
Po besedah Bobnarjeve se podobno odzivajo tudi sodišča, ki za vsak primer posebej pri nacionalnem forenzičnem laboratoriju preverjajo, kdaj je bil profil posameznika vnešen v evidenco preiskav DNK.
Čeprav je očitno, da zakonske luknje v kontekstu protiustavnosti po eni strani otežujejo delo policistov in sodišč, po drugi strani pa zagotavljanje ustavno zajamčenih človekovih pravic namesto zakonodaje trenutno uravnavajo zgolj interna pravila igre, na policiji mirijo, da stanje ni alarmantno, kot bi morda sklepali po zadnjih razveljavljenih sodbah in sivem polju v zakonodaji. Na generalni policijski upravi namreč zagotavljajo, da policisti pri odvzemu in hranjenju DNK upoštevajo načelo sorazmernosti in ju ne zlorabljajo, kar se po njihovem mnenju odraža tudi v podatku o številih profiliranih oseb v evidenci DNK. Po zadnjih uradnih podatkih, ki sicer segajo v lansko leto, so imeli slovenski policisti v bazi DNK vzorce 13.767 ljudi na milijon prebivalcev. Za primerjavo: v Avstriji so imeli v istem času profiliranih 22.020 ljudi na milijon prebivalcev, v Veliki Britaniji pa celo 83.240.
