Saj poznate film Groundhog Day/Neskončen dan?! Tako je v Bosni že vse od vojne: ni prihodnosti, le krog korupcije, prelomljenih političnih obljub in stalnega ponavljanja istih napak, pravi bosanska novinarka in aktivistka Masha Durkalić. Čeprav je od konca vojne, med katero je industrijska proizvodnja upadla za 80 odstotkov, bruto domači proizvod BiH realno zrasel za več kot 460 odstotkov, je v Bosni malo optimizma, ko beseda nanese na prihodnost skupne države. Tudi zadnje volitve ne zbujajo upanja.
»Spremenilo se ne bo nič. Vsi so govorili, da bodo ustvarjali delovna mesta, konkretnih rešitev pa ni predstavil nihče,« je pesimističen Zoran Ivančić, direktor in ustanovitelj fundacije CPI, ki zastopa interese prebivalstva. Trg dela je zagotovo najbolj pereč ekonomski problem BiH. Zlasti na udaru so mladi, med katerimi je po nekaterih podatkih celo 72 odstotkov brezposelnih. Iskanje zaposlitve ni nikjer v Evropi bolj težavno kot v BiH, še posebno za tiste, ki nimajo ustreznih zvez. Nepotizem je stalnica, po besedah Durkalićeve pridejo zlahka do služb tako le družinski člani in prijatelji vplivnežev.
Delovno aktivnih je sicer le 40 odstotkov Bosancev in Hercegovcev, medtem ko stopnja registrirane brezposelnosti v BiH presega 43 odstotkov (Eurostat ocenjuje, da je brezposelnost 27,5-odstotna). Pri tem je kar štiri petine iskalcev zaposlitve trajno brezposelnih, kar kaže na obsežen trg dela na črno. Cveti pa tudi korupcija. Kdor želi dobiti službo čistilca v tuzelski bolnišnici, mora plačati 2000 evrov podkupnine, poroča časnik Economist. Za zaposlitev pri največjem ponudniku telekomunikacijskih storitev pa še petkrat več.
Davki visoki, javne storitve slabe
Medtem ko politiki mesečno prejemajo med 3000 in 5000 evri neto plače, znaša povprečna mesečna pokojnina komaj 150, neto plača pa okoli 425 evrov. Povprečna bruto plača je julija letos dosegla 665 evrov. Bosanske plače so ob tem med najbolj obdavčenimi v Evropi, oblasti si vzamejo približno 36 odstotkov, kar je celo več kot v Sloveniji. A državljani BiH za svoje prispevke v proračun ne dobijo prav veliko, transportna infrastruktura ostaja slaba, prav tako se premalo vlaga v zdravstvo in izobraževanje.
»Oblasti od plač trgajo prispevke za vodo, vendar smo prav letos izvedeli, da je bil ta denar porabljen za krpanje proračunskih lukenj,« je razočaran Ivančić. Denar gre pogosto svojo pot, nemška analitska hiša Konrad Adenauer Foundation ocenjuje, da si politična elita razdeli kar 64 odstotkov vseh davkov, preden se ti zlijejo v državne projekte.
Nič drugače ni v gospodarstvu, kjer morajo podjetja vselej koga »podmazati«, če želijo prejeti dovoljenje ali hitro obravnavo carinikov. Vendar pa korupcija ni le bosanska posebnost, pogosto je tudi uvožena. Ivančić je spomnil, da je v BiH posloval tudi SCT, katerega modus operandi je bil podoben, kjerkoli se je pojavil. So pa tudi drugi primeri. »Tu ste navajeni delati z Avstrijci, vendar jaz v proračunu nimam predvidenih sredstev za podkupovanje politikov,« je nekoč Ivančiću dejal potencialni vlagatelj iz Nemčije. Če k temu dodamo še izredno neučinkovito sodstvo in administrativne prepreke – Durkalićeva pravi denimo, da je odpiranje podjetja proces, dolg več mesecev – postane hitro jasno, da predstavlja poslovanje v BiH za številna podjetja previsoko tveganje.
Uvoz dvakrat večji od izvoza
Tujcev Bosna posledično ne zanima. Neposredne tuje investicije so vsako leto manjše. Še leta 2008 jih je bilo za dobro milijardo evrov, lani pa so dosegle vsega 332 milijonov evrov. Brez domačih sredstev je torej jasno, da bosansko gospodarstvo ne more biti zelo konkurenčno. Čeprav je izvoz BiH v prvih devetih mesecih letos zrasel za 1,8 odstotka, ostaja pri 3,2 milijarde evrov skromen – Slovenija izvozi vsaj petkrat več, samo v juniju in juliju je izvozila na primer za štiri milijarde evrov. »Nimamo strategije, s katero bi povečali dodano vrednost naših izdelkov, ne vlagamo v dizajn in tehnologijo, tako da še vedno izvozimo na tone kovin in lesa, a zelo malo končnih izdelkov,« je opozoril Ivančić. Druga težava je več kot sedemodstotni primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. BiH namreč uvaža približno dvakrat več kot izvozi. To mora nekako financirati, tudi z zadolževanjem. Javni dolg pri 46,2 odstotka BDP ostaja sicer še pod nadzorom, a zgodba Slovenije dokazuje, kako hitro se lahko to spremeni.
Seveda ni vse tako črno. Ob mestih Tešanj, Bijeljina, Visoko in Goražde so zrasli grozdi podjetij, ki so izrazito izvozno usmerjena. Eno takšnih je Bekto Precisa, ki izdeluje plastične dele žarometov za avtomobilske znamke, kot so Porsche, BMW, Audi, Toyota in druge. Družinsko podjetje, ki si je za razvoj od Mednarodne finančne korporacije (IFC) sposodilo dobrih deset milijonov evrov, zaposluje že več kot 430 ljudi, namerava pa jih zaposliti še 250. V tujino prodajo praktično vse svoje izdelke, prihodki pa so že krepko presegli 20 milijonov evrov letno. A takšnih zgodb bi moralo biti precej več, da bi bosansko-hercegovsko gospodarstvo lahko vzdržno raslo.
