Z zaslišanjem prvih prič se je včeraj nadaljevalo sojenje Marku Jakliču in drugim obdolženim, ki jim zaradi domnevnega oškodovanja Vzajemne v poslih s S & T Slovenija in pranja denarja grozi večletna zaporna kazen.
Bi si Vzajemna kot eden najpomembnejših poslovnih partnerjev S & T Slovenija, saj mu je v letih od 2004 do 2006 plačala kar 3,8 milijona evrov, zaslužila višji popust? Zakaj sta si NLB in Kolektor v tistem času izborili enkrat višjega? Kakšna je bila pri tem vloga bivših članov uprave Vzajemne Jakliča in Franca Henigmana? So se domnevna preplačila vrnila na račune Jakličevega podjetja na Hrvaškem? Ta vprašanja so zanimala tožilstvo in obrambo.
Glavna priča, ki bi lahko obremenila obdolžene ali jih oprala krivde, je bivši direktor oddelka za informacijsko tehnologijo na Vzajemni Davor Hvala. Ta je strokovno in vsebinsko pregledoval pogodbe, na podlagi katerih je temeljilo poslovno sodelovanje s S & T Slovenija. Sam je preučil tudi izdane račune in se prepričal o tem, ali je bilo blago dobavljeno oziroma storitve opravljene. Zaslišali so tudi Nevena Bilobrka, dolgoletnega uslužbenca S & T Slovenija, ki je kot vodja prodaje bedel nad pripravo ustreznih ponudb za posamezne stranke, tudi Vzajemno.
Osnova za 3,8-milijonski posel je bila krovna pogodba, ki sta jo aprila 2004 sklenila obdolžena nekdanji prvi mož S & T Slovenija Klavdij Godnič in Henigman. V njej sta tudi vnaprej določila popust na pet do 20 odstotkov, kar je po prepričanju tožilstva občutno prenizko. »Storitve so bile opravljene kakovostno. Na voljo so bili 24 ur na dan. Cene so bile konkurenčne. Tudi višina popustov se mi je zdela primerna,« je povedal Hvala. Krovna pogodba, v kateri so bili določeni minimalni standardi, jih v ničemer ni omejevala, trdi. Ob nadgradnji sistema so se torej lahko odločili tudi za drugega ponudnika. Hvala je izjavil, da začetek sodelovanja med Vzajemno in S & T Slovenijo sega v obdobje, ko je Vzajemno vodil France Arhar, ki se je odločil za vzpostavitev lastnega informacijskega sistema in Vzajemno odcepil od ZZZS.
Argument tožilstva, na katerem temelji očitek 550.000 evrov vrednega oškodovanja Vzajemne in kasnejše prelivanje sredstev v Jakličeve nakupe nepremičnin na hrvaškem otoku Korčula, je nekoliko zamajala tudi druga zaslišana priča. Bilobrk je namreč povedal, da višina odobrenih popustov, ki so v primeru NLB znašali okoli 55 odstotkov, ni bila odvisna samo od obsega sodelovanja S & T Slovenija z njimi. Tako so bili popusti odvisni tudi od življenjskega cikla produkta in njegove kompleksnosti. Ne nazadnje si je Vzajemna zagotovila tudi nadstandardno garancijsko vzdrževanje in zaradi občutljivosti sistema tudi neprekinjeno pomoč programerjev S & T Slovenija. Če bi vse to prišteli ceni, bi se približali popustu, ki so ga dobili na primer v NLB, je dejal. Tudi sicer so na pobudo proizvajalca opreme (japonski Hitachi) ob koncu leta dajali višje popuste.
Naslednja obravnava bo 10. novembra, na njej pa bodo zaslišali direktorje odvisnih podjetij S & T Slovenije, ki so Jakličevemu hrvaškemu podjetju nakazovala denar, domnevno namenjen njegovemu bratu Boštjanu Jakliču. Na eni od prihodnjih obravnav bo zaslišan tudi Arhar.
