Globoka likvidnostna luknja zeva v transakcijskem računu omenjenega občinskega zavoda, pod okriljem katerega obratujejo Ljudski vrt, kopališči Pristan in Mariborski otok, dvorana Tabor in Ledna dvorana. Zaradi nakopičenih dolgov je najprej minilo potrpljenje vodstvo Plinarne Maribor, ki je odklopilo plin. Direktor Elektra Maribor Boris Sovič, nekdanji župan Maribora, pa ve, kako najbolj učinkovito prisiliti dolžnika, da plača zapadle račune. Zato je sprožil električni mrk v športnem parku z nogometnim stadionom, v katerem bo po praznikih spet tekma lige prvakov.
Bodo bazeni ostali brez vode?
Upravitelji občinskih nepremičnin seveda niso imeli druge izbire, kot da so nemudoma napraskali vsaj del terjanega denarja zato, da so v Ljudskem vrtu včeraj spet zagorele luči. A v vrsti že stojijo drugi upniki. In v mestu se že šaljivo sprašujejo, kako se bodo ljudje kopali v bazenih, če bo tudi Mariborski vodovod zaprl pipo. Zavod namreč dolguje denar praktično vsem komunalnim podjetjem v mestu.
Aleš Antolinc, namestnik direktorja Športnih objektov Maribor, je včeraj sporočil, da jim je uspelo poplačati del dolga Elektru Maribor, hčerinsko podjetje Energija plus pa so prepričali, da naj ne odstopi od pogodbe o dobavi elektrike. V prihodnjih tednih se bodo skušali dogovoriti tudi z drugimi upniki o poteku sanacije in poplačilu zapadlih dolgov.
Po besedah Antolinca so dolgovi posledica katastrofalne poletne kopalne sezone na Mariborskem otoku, upada prihodkov iz Ledne dvorane, višjih cen energentov, manjšega sofinanciranja občine in izvršb. Poleg tega je prihodek že pozimi začelo klestiti zaprtje srednjega bazena v kopališču Pristan, ki je zaradi dotrajanosti postal neuporaben.
Na finančne težave so občinarje opozarjali že od marca. »Vedno so nam odgovarjali, da bodo razrešili zaplet, a očitno so bile to samo besede, storjenega ni bilo namreč nič,« je kritičen Antolinc.
Utopična prenova objektov
Naložba v obnovo bazena v Pristanu bi po zadnjih predračunih stala dva milijona evrov. Denarja seveda ni. A je to samo ena izmed investicij, ki v Mariboru čakajo na udejanjenje. Že vrsto let je pereča prenova stare, spomeniško zaščitene zahodne tribune v Ljudskem vrtu, ki ne izpolnjuje več minimalnih standardov in se lahko mednarodne tekme na stadionu prirejajo samo zato, ker komisarji Uefe v Mariboru mižijo na obe očesi.
Poleg tega nikoli ni bila dokončana dvorana Tabor, ki letos praznuje že 40-letni jubilej, nedokončana sta še Ledna dvorana in kopališče Pristan, na nujno prenovo čaka tudi Mariborski otok. Vse naštete naložbe bi terjale skupaj več kot 30 milijonov evrov in je utopično, da bo obubožanemu Mariboru kdaj uspelo zagotoviti tolikšno vsoto, čeprav je dotrajanost nekaterih objektov že skrb zbujajoča.
Sicer pa Antolinc odgovornost za četrtkov izklop elektrike v Ljudskem vrtu prelaga na Zvezo mariborskih športnih društev (ZMŠD) Branik, ki soupravlja športni park. Predsednik ZMŠD Bogdan Čepič kakršno koli soodgovornost odločno zavrača in krivdo prelaga na občino, ki je pred leti skušala zvezo izriniti iz upravljanja Ljudskega vrta. Zdajšnje dvojno upravljanje bo treba čim prej razrešiti, se strinjajo vsi vpleteni.
Župan Andrej Fištravec za zdaj ni pokazal pripravljenosti, da bi zavodu pomagal na način, kot je to storil v primeru Športnega centra Pohorje, v katerem je s stečajem podjetja izpuhtelo 310.000 evrov vplačane are za njegov nakup. Doslej tudi ni javnosti predstavil nobene alternativne celovite rešitve finančnih težav občinskega zavoda. Včerajšnjo izjavo za javnost je tik pred zdajci odpovedal, po elektronski pošti pa je sporočil, da bo po prevzemu novega mandata župana sprožil postopke, s katerimi bi uredili medsebojne odnose v Ljudskem vrtu, poleg tega pa naročil pregled učinkovitosti dela v zavodu Športni objekti Maribor.
