Vrsto desetletij se največje svetovne multinacionalke z bolj ali manj kreativnimi izgovori podajajo iz matičnih dežel v objem davčno ugodnejših držav. A izmikanju plačevanju korporativnih davščin, ki mu multinacionalke ljubkovalno pravijo »davčna optimizacija«, so oblasti napovedale konec.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pred kratkim predstavila sedem korakov za popolno preobrazbo mednarodnih davčnih sistemov, ki ciljajo k poenotenju dvostranskega dogovarjanja med državami in podjetji. Danes je na tej relaciji sklenjenih več kot 3000 različnih davčnih dogovorov, vsak s svojimi posebnostmi. Prizadevanja OECD je podprlo 44 držav članic, v prve bojne linije proti davčnim utajam pa se je ta teden postavila tudi evropska komisija. V Bruslju namreč menijo, da bi lahko izredno ugodni davčni dogovor med Irsko in Applom pomenil nedovoljeno državno pomoč, ki izkrivlja konkurenco na evropskem trgu.
Apple na leto prihranil več milijard dolarjev davkov
V ZDA, kjer je dobiček podjetij obdavčen od 15 do 35 odstotkov, se oblasti že dlje časa borijo proti multinacionalkam, ki se na tujem dogovarjajo za ugodnejše davčne pogoje. V ta namen je senat ustanovil preiskovalno komisijo, ki je ugotovila, da naj bi se Apple z irskimi oblastmi dogovoril o izredno nizkem davku na dobiček – znašal naj bi med enim in dvema odstotkoma. Ob dejstvu, da je Apple samo v lanskem poslovnem letu ustvaril več kot 170 milijard dolarjev prihodkov in približno 37 milijard dolarjev čistega dobička, je jasno, da so lahko prihranki zaradi »pobega« na Irsko izredno veliki. Ameriški velikan naj bi sicer za plačilo davkov v ZDA lani dal na stran približno 12 milijard dolarjev, za plačilo davkov na tujem pa komaj 1,1 milijarde dolarjev, čeprav ustvari levji delež prihodkov in dobička zunaj ZDA.
Apple ima na Irskem dve podjetji, Apple Operations Europe in Apple Sales International. Evropska komisija preiskuje njun dogovor z Irsko med letoma 1991 in 2007. Irski davek na dobiček namreč znaša 12,5 odstotka, medtem ko je Apple z nekaj kreativnega računovodstva po oceni komisije plačeval vsega 3,7-odstotni davek na dobiček. V Applu trdijo, da jih niso posebej obravnavali, ter poudarjajo, da so na Irskem ustvarili 5000 novih delovnih mest. Kljub temu bodo po temeljiti preiskavi komisije morda morali seči v žep in za nazaj poravnati davčne dolgove do Irske. Teh bi lahko bilo šest milijard dolarjev ali več. A čeprav grožnja s finančno kaznijo največjemu podjetju na svetu, katerega denarne zaloge na Irskem so v vseh teh letih zrasle na več kot 137 milijard dolarjev, ne bo zatresla hlač, ne smemo prezreti pomembnosti sporočila evropske komisije in kaj to pomeni za tako imenovane davčne oaze.
Konec za davčne oaze?
Gospodarska strategija Irske, Nizozemske, Luksemburga, Cipra in še nekaterih evropskih držav, ki z davčnimi ugodnostmi privabljajo tuje vlagatelje in s tem zagotavljajo nova delovna mesta za svoje državljane, je nedvomno ogrožena. Čeprav je primer Appla vsekakor medijsko najodmevnejši, bodo podjetja in države prav tako podrobno spremljali primera Nizozemske in Starbucksa ter Luksemburga in Fiat Finance and Trade, hčerinske družbe italijanskega proizvajalca avtomobilov, ki naj bi sklenila dogovor za fiksno obdavčitev, neodvisno od dejanskega dobička družbe.
Nemalo jih namreč uporablja podobne prijeme. Irska je z ugodno davčno zakonodajo na svoje obale zvabila številne velike svetovne farmacevtske družbe, tam večino dobička ustvarita (prikažeta) spletna velikana Google in Facebook. Pred visokimi davki je iz ZDA v Luksemburg pobegnil tudi Amazon, medtem ko je Ikea svoje operacije iz Švedske razvejala na več različnih koncev Evrope. Podjetje Inter Ikea Systems, ki skrbi za delovanje trgovskih središč, ima denimo sedež na Nizozemskem, holdinška družba Inter Ikea Holding v Luksemburgu, njena lastnica Interogo Foundation pa v Liechtensteinu.
Nekatera podjetja želijo »pobegniti« davkom celo s prevzemi. Tak primer je bil poskus nekoč največjega farmacevta na svetu Pfizer, ki je želel spomladi za okoli 100 milijard dolarjev prevzeti britansko-švedsko farmacevtsko družbo AstraZeneca, s čimer bi lahko preselil del poslovanja v Veliko Britanijo. Prevzem sta preprečili ogorčena strokovna javnost in odločna uprava AstraZenece. V prihodnje se bodo takšnim in drugačnim praksam iskanja davčnih ugodnosti očitno po robu postavile tudi oblasti.
