Ali po desetletju razcveta turistične industrije, ki je imela širok vpliv na ozemlje in gospodarstva držav po vsem svetu, še obstajajo »manjši«, nevsiljivi načini za promocijo turizma, se je v sklopu letošnjega Bienala industrijskega oblikovanja spraševala ena izmed skupin oblikovalcev, arhitektov in strokovnjakov, ki so pod mentorstvom arhitektov Tine Gregorič in Aljoše Dekleve svojo ustvarjalnost usmerili k definiciji in uresničitvi nanoturizma. Nanoturizem? »Gre za kritičen in inovativen pristop k razvoju turizma. Turistom uspe le redko vzpostaviti stik z lokalno skupnostjo, njihov čas je tudi omejen, zato si ne želijo zgolj klasične turistične izkušnje, temveč skušajo čas na potovanju vse bolj izkoristiti za iskanje novih priložnosti in ustvarjalnih idej,« sta prepričana Italijana Silvia Susanna in Alessandro Fonte. Zato sta, da bi obiskovalce in ustvarjalce, ki sodelujejo na bienalu BIO 50, povezala predvsem z razstavnimi prostori in preostalimi sodelujočimi, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje odprla prav poseben hotel.
Razstavni eksponati postanejo pohištvo
V fužinskem gradu tako svojega prostora niso našli le razstavni eksponati, temveč v času bienala tudi tisti, ki želijo v Ljubljani prenočiti nekoliko drugače. Obdani z umetnostjo. »Želela sva povezati inštitucijo in njene obiskovalce. S tem, ko prenočijo v tem začasnem hotelu, tudi sami postanejo del razstave, jo soustvarjajo,« pojasnjujeta mlada avtorja projekta. »Infrastruktura muzejev je običajno neizkoriščena, zato sva sva jo želela uporabiti in ji vdihniti življenje tudi potem, ko se vrata zaprejo za zadnjim obiskovalcem,« še dodaja Fonte.
Kdor želi prenočiti v hotelu BIO 50, mora najprej rezervirati želeni termin. Ko prispe v hotel, prejme ključe muzeja in priročnik z nekaj glavnimi napotki o tem, kako se znajti za debelimi zidovi fužinskega gradu, ter osnovne pripomočke, s katerimi lahko začne ustvarjati svoje hotelsko prenočišče. Tri penaste vzmetnice, vzglavnike in odeje, ob tem so na voljo seveda še številni razstavni eksponati, ki se ponoči lahko spremenijo v postelje, nočne omarice in bralne kotičke. Gostom so na voljo vsi prostori muzeja. »V muzejih običajno svarijo, naj se obiskovalci razstavljenih predmetov ne dotikajo. Tukaj je drugače. Namesto napisov 'ne dotikajte se' goste pozivamo, naj bodo čim bolj ustvarjalni pri urejanju svoje namestitve,« nekaj napotkov za udobno bivanje v muzeju poda Fonte.
Gostje hotela soustvarjajo razstavo
Nočitev je brezplačna, v zameno pa si avtorja želita sodelovanje gostov. »Lahko se udeležijo dogodkov, ki potekajo v sklopu BIO 50, ali teme, predavanja in delavnice izvedejo sami, lahko pa preprosto prenočijo v hotelu, na takšen način spoznajo razstavo ter svoje bivanje tukaj dokumentirajo in izkušnjo delijo z drugimi,« nekaj možnosti našteje Susannova.
Hotelske goste bo muzej gostil vse do konca bienala, ki bo vrata zaprl na prvo decembrsko nedeljo. »Gre za močno medsebojno zaupanje med muzejem, gosti in razstavljalci. Gosti namreč dobijo ključe muzeja in se lahko po njem povsem prosto gibljejo,« še poudarjata Susannova in Fonte. Ob tem ne izključujeta možnosti, da bi še kje, morda ponovno v muzeju ali kakšni drugi ustanovi, v prihodnje ponovno zaživel tovrsten začasen muzej. »Zanimanje je veliko,« sta zadovoljna z odzivi, kar nekaj je takšnih, ki so bivanje v muzeju že preizkusili. Prav tako sta zadovoljna z odzivi strokovnjakov. Ker je hotel BIO 50 zaživel v sklopu skupne Nanoturizem, je namreč del glavne nagrade za najboljše sodelovanje v okviru BIO 50, ki jo je na odprtju bienala skupini podelila mednarodna žirija Bienala oblikovanja, tudi njun.
