Šest let po tem, ko je poslovnež Boštjan Nagode prevzel domžalsko Tosamo, je zanjo nastopil ključen trenutek. V teh dneh družbi v plačilo zapade zadnji, kar 15 milijonov evrov vreden obrok bančnega posojila, ki ji ga je med prevzemanjem lastniških vajeti naprtil Nagode.
V bankah Hypo in NKBM, ki sta financirali Nagodetov prevzem, niso razkrili, ali bodo Tosami rok za vračilo posojila podaljšali. Po naših neuradnih informacijah bodo rok podaljšali za eno leto. Kljub temu pa to za Tosamo ne bo pomenilo odrešitve, saj s tekočim poslovanjem ustvarja vedno nižje denarne tokove (EBITDA). Da bi lahko v celoti poplačala posojilo in pri tem ne bi pomembneje ogrozila likvidnosti, pa bi Tosama po javno dostopnih podatkih potrebovala najmanj dolgih deset let.
S kreditno pogodbo, ki jo je Tosama leta 2009 sklenila z bankami, je bilo namreč dogovorjeno, da bo posojilo v skupni vrednosti 22 milijonov evrov vračala v 54 obrokih. Medtem ko jih je 53 že poravnala v zneskih po 122.000 evrov, zadnji obrok posojila znaša visokih 15,5 milijona evrov. Manjših obrokov, ki so letno nanesli nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, Tosami ni bilo težko vračati, saj s poslovanjem na leto ustvari dva do tri milijone evrov presežkov denarnih sredstev. Zadnjega obroka pa ni sposobna poravnati, niti za to nima dovolj drugih sredstev.
Da bi lahko nemoteno servisirala posojila, je Tosama v zadnjih nekaj letih prodala določeno premoženje. Kot je pojasnil direktor Tomaž Brdnik, so v dogovoru z bankama prodali poslovno nepotrebne nepremičnine. To je bila po kreditni pogodbi tudi obveza Tosame. »S prodajo nepremičnin so bile banke upnice vedno seznanjene, pri prodaji pa so izdale soglasje oziroma izbrisne pobotnice,« je dejal Brdnik. Tosama je konec lanskega leta bankam dolgovala okrog 18 milijonov evrov, pri čemer je družba beležila 2,7 odstotka nižje čiste prihodke od prodaje, ki so znašali 31,4 milijona evrov. Čisti dobiček domžalske družbe se je medtem skoraj prepolovil na slabega pol milijona evrov.
Podobno kot v Iskri Dušana Šešoka so se tudi v Tosami odločili, da bodo varčevali na račun stroškov dela. Tako so se morali zaposleni v letu 2012 odpovedati kar šestim odstotkom plače. Brdnik je povedal, da so podpisali novo kolektivno pogodbo, v kateri so se dogovorili za delež zadržane plače, ki je vezan na poslovanje. Pri tem v shemo niso vključili zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, dogovorjeno pa so potrdili z aneksi. Ker je družba lani dosegla pozitiven poslovni rezultat, od začetka letošnjega leta vsi zaposleni prejemajo sto odstotkov plače, je dejal Brdnik. Dodal je, da bi se lahko ob nadaljevanju letošnjega trenda zgodilo, da bodo začeli postopno vračati zadržani delež.
Čeprav se je Nagode uradno umaknil iz lastništva Tosame, naj bi po naših informacijah še vedno vlekel vse niti iz ozadja. Ne gre spregledati niti, da je prek podjetja TB Investicije lastnica Tosame njegova sestra, sam pa je prokurist TB Investicij. Brdnik kljub temu zagotavlja, da poroča nadzornemu svetu, v katerem pa ni Nagodeta.
