Že nekaj časa se v medijih pojavljajo podobni prizori: skupine ljudi, ki se zberejo ob gradbišču, na katerem bi delavci radi postavili antenski stolp za bazne postaje digitalnega radijskega omrežja GSM-R. Člani posameznih civilnih pobud dežurajo ob 1200 kilometrih prog Slovenskih železnic. Po Sloveniji je vzniknilo več kot 20 takšnih državljanskih pobud. Skupni imenovalec je ugotovitev, da so bazne postaje načrtovali preblizu naselja. Protestom se je pridružila tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije. Menijo namreč, da občanov niso pravočasno opozorili na gradnjo baznih postaj v neposredni bližini njihovih stanovanj in hiš. Tako so, na primer, predstavniki ministrstva v Ajdovščino prihiteli razlagat načrte šele, ko je krajanom dokončno zavrelo in so terjali odgovore.
Kje se je vse skupaj začelo, je težko reči, toda med prvimi so protestirali krajani v Šentlovrencu, pa v Trebnjem, potem na Gomili in plaz nezadovoljstva in strahu se je sprožil. Ivančna Gorica, Litija, Dol pri Ljubljani, Sevnica in še kakšen kraj, kjer je bilo slišati le to, da si teh betonskih stolpov za 246 baznih postaj in 110 repetitorjev za digitalni radijski sistem ne želijo.
Za kaj sploh gre? Občine in država so se že pred štirimi leti dogovorili o gradnji sistema, ki je še kako pomemben za našo tako ali tako šepajočo železnico. Digitalno radijsko omrežje GSM-R 85-odstotno financira EU, projekt pa mora biti dokončan do konca prihodnjega leta. Potreben je zaradi zagotavljanja tehnične in tehnološke združljivosti evropskih železniških omrežij, s tem pa se zagotavlja kakovostna povezava na železniških progah v okviru vseevropskih transportnih železniških koridorjev.
Odvisno je od koristi za posameznika
Civilne iniciative so oblika samoorganiziranja državljanov, predvsem pa določene skupine ljudi, ki jih družijo enaki interesi. Nekaj časa so bila v modi odlagališča za odpadke. Poznamo vasi, kjer vse brni zavoljo smeti in smetišča. Drugje jim parajo živce morda kakšna varna hiša ali pa dom upokojencev, načrti za novo stanovanjsko naselje, nova cesta, ki bo tekla po napačni trasi, zaradi česar bo cena zemljišč zrasla napačnim ljudem, in podobno. Zdaj so torej na vrsti »vaške straže« zavoljo stolpov, ki naj bi z baznimi postajami »smrtno nevarno« sevali.
Resnici na ljubo se z nejevoljo krajanov ukvarjajo tudi marsikod drugod po Evropi, toda nikjer tako množično kot pri nas. Pa je to presneto sevanje res tako nevarno za naše zdravje?
»Izpostavljenost električnim in magnetnim poljem ni nov pojav. Odkar je Werner von Siemens v drugi polovici 19. stoletja odkril princip proizvajanja električne energije s pomočjo dinama, se izpostavljenost umetnim virom nenehno povečuje,« odgovarja doc. dr. Peter Gajšek, direktor Inštituta za neionizirna sevanja in član svetovalnega odbora za elektromagnetna sevanja pri Svetovni zdravstveni organizaciji WHO. »Dodati je treba – skupaj s povečano potrebo po porabi električne energije, razvijajočimi se novimi tehnologijami ter spremembami socialnega vedenja ljudi. Toda raziskave kažejo, da ta polja pomenijo resno tveganje za zdravje le takrat, ko presežejo določen prag, ki ga je znanost na podlagi 50-letnih raziskav prepoznala kot nevarnega. Takšna polja pa po navadi najdemo le v neposredni bližini določenih močnostnih naprav, kamor javnost nima dostopa.«
Toda zakaj so ljudje za ena sevanja prepričani, da so nevarna, za druga pa ne, čeprav je morda ravno nasprotno?
»Poglejmo samo primer mobilnega telefona in bazne postaje. Nekateri so prepričani, da sevanje bazne postaje resno ogroža njihovo zdravje, medtem ko telefon uporabljajo lahkomiselno in brez omejitev. Na drugi strani strokovnjaki opozarjamo, da je tveganje zaradi telefona morda kancerogeno (WHO je sevanje telefonov uvrstila v skupino 2B), medtem ko za bazne postaje to ne velja. Ko ljudje vidijo neke koristi (telefon), lažje sprejmejo tveganje. Ko pa koristi zase neposredno ne vidijo (bazna postaja), pa kljub znanstveno ugotovljeni odsotnosti dokazov o nevarnosti ter dokazano neprimerljivo nižji sevalni izpostavljenosti niso pripravljeni sprejeti takega vira v svoje okolje (lahko pa pri sosedu, samo pri meni ne).«
Če smo že pri mobilnih telefonih, moramo vedeti, da bazne postaje za mobilno telefonijo sevajo na vse strani, te »problematične« GSM-R postaje pa bodo žarčile samo v smeri železniške proge. Kje je tu potem razlog za proteste?
»Mejne vrednosti, ki veljajo za bazne postaje GSM-R, so glede na smernice ICNIRP (Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji) lahko presežene le do oddaljenosti nekaj metrov neposredno pred anteno na njeni višini. Glede na Uredbo o EMS pa do razdalje 45 metrov v osi antene. Dostop v to območje je praktično nemogoč, saj so antene nameščene na visokih stolpih (30 metrov), ti pa so obdani z ograjo, s katero je onemogočen dostop do objektov bazne postaje. Zunaj tega območja v drugih smereh so sevalne obremenitve daleč pod dopustnimi mejnimi vrednostmi in znašajo le nekaj odstotkov mejne vrednosti.«
V ozadju tudi politični interesi
Naj strokovnjaki še tako dokazujejo, da strah ni upravičen, ljudi ne prepričajo. Bojijo se, da bodo do 30 metrov visoki stolpi negativno vplivali na njihovo zdravje. Zahtevajo, da bi morali tudi pri nas upoštevati zahodne študije o sevanju, ne pa da vztrajajo pri starih in preživetih predpisih.
Kaj je zapisano v teh »zahodnih« študijah? Res nekaj povsem drugega?
»V Sloveniji področje neionizirnih sevanj ureja uredba o EMS. Glede mejnih vrednosti nikakor ni zastarela, saj temelji na aktualnih smernicah Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP). Poleg tega vsebuje celo strožje kriterije od smernic ICNIRP in priporočil EU. V znanstvenih krogih ne razlikujemo med 'zahodnimi' in 'balkanskimi' ali morda 'našimi' in 'vašimi' študijami, temveč glede na kakovost, uporabljeno metodologijo, ponovljivost… kot verodostojne in znanstvene upoštevamo tiste, ki izpolnjujejo jasno določene kriterije. Študij in 'študij' je veliko, med njimi so tudi takšne, ki ne ustrezajo niti enemu kriteriju in so špekulativne narave. Če nekdo znanstvene terminologije določene stroke ne zna ali noče razumeti, lahko izsledke zmanipulira glede na svoje trenutne interese. Od novinarjev, ki javnost obveščajo o tako občutljivih temah, bi ob tem pričakoval več kritičnosti. Opazimo namreč lahko, da marsikateri ekolog in aktivist pod krinko zaskrbljenosti za zdravje lokalnih prebivalcev skriva lastne interese politične narave,« je ob svojih ugotovitvah odločen doc. dr. Peter Gajšek. Po svoje kljub vsemu razume vedenje ljudi.
»Človek je psihofizična celota in kadar je prepričan, da mu grozi nevarnost, ima lahko to škodljive posledice za njegovo zdravje in počutje ne glede na resničnost nevarnosti. Zato je pomembno ustvariti medsebojno zaupanje med investitorji in izvajalci na eni ter prebivalci na drugi strani. Kadar so prebivalci ustrezno obveščeni in vključeni v postopke, praviloma to preprečuje nastanek raznih zmotnih prepričanj. Prav temu, se pravi komuniciranju, v nekaterih drugih državah EU posvečajo precej več pozornosti kot pri nas.«
