Predlog novele zakona, ki med drugim predvideva možnost glasovanja o vsakem članu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb posebej, je vložila poslanska skupina ZaAB, in sicer po skrajšanem postopku. Kdaj bo potekala obravnava predloga, je po besedah vodje poslanske skupine Janija Möderndorferja odvisno predvsem od koalicije.
Zakonov se nikoli ne bi smelo pisati samo za določeno osebo
V ZaAB so prepričani, da bi lahko že imeli nujno sejo odbora DZ za notranje zadeve, na kateri bi lahko obravnavali predlog novele zakona o komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ker se to ni zgodilo, so zahtevo za to sejo vložili danes.
Če bi imeli nujno sejo odbora, bi po mnenju Moderndorferja to novelo zakona lahko uvrstili na izredno sejo DZ, ki naj bi bila prihodnji teden.
Grims pa je danes na novinarski konferenci opozoril, da se zakonov nikoli ne bi smelo pisati »ad personam« oz. samo za določeno osebo. Predlog, ki so ga vložili v ZaAB, je »tipičen primer, kako se zakonov ne dela«#, je poudaril.
Kot je dejal, ima trenutno veljavni zakon en sam namen - da ščiti manjšino. Po njem namreč nima nihče možnosti posegati v to, koga v komisijo predlagajo posamezne stranke. Z novelo pa se ta ureditev skuša »obrniti na glavo«, da bi torej večina odločala o primernosti oz. neprimernosti kandidatov, opozarja poslanec SDS.
Glavni cilj je preprečevanje parlamentarnega nadzora
Dejanski cilj predlagane novele je po prepričanju Grimsa oviranje oz. celo preprečevanje parlamentarnega nadzora nad varnostnimi in obveščevalnimi službami. O tem sklepa tudi na podlagi navedb iz drugega dela predloga novele, po katerih bi se moral vsak izredni nadzor vnaprej dokumentirati. »To pomeni, da takšnega nadzora praktično ne bo več,« je opozoril.
Grims je ob tem ponovil, da je nepotrditev parlamentarne nadzorne komisije v DZ popolnoma neosnovana. Pravne dileme glede mandata predsednika SDS Janeza Janše po njegovih besedah namreč ni. Tako ustavno sodišče kot Evropsko sodišče za človekove pravice sta namreč že večkrat presodili, da se tistemu, ki je na volitvah dobil mandat, tega pod nobenim pogojem ne sme kakor koli omejiti, je povedal.
Brglez in Cerar bi morala poskrbeti za potrditev komisije
Odločanje o omejitvi ali odvzemu mandata v tem primeru zato po oceni Grimsa pomeni tako kršitev pasivne volilne pravice kot tudi volilne pravice tistih, ki so Janši namenili svoj glas. Tisti, ki so pred volitvami najbolj prisegali na pravno državo, pa zdaj sami »grobo kršijo pravni red, pravno državo in človekove pravice in temeljne svoboščine«.
Ključni osebi pri tem pa sta po besedah Grimsa predsednik DZ Milan Brglez in premier Miro Cerar. Grims je prepričan, da bi morala prav ona dva kar najhitreje poskrbeti za potrditev parlamentarne nadzorne komisije.
