Dvig plač in izplačilo odpravnin za presežne delavce bosta Slovenske železnice (SŽ) samo do konca leta 2015 stala okoli 20 milijonov evrov. To je skoraj enako letošnjemu načrtovanemu dobičku SŽ iz poslovanja. A na železnicah poudarjajo, da so z dogovorom v resnici prihranili in to več kot 50 milijonov evrov. Pri tem se sklicujejo na dediščino nekdanjega poslovodstva z Goranom Brankovičem na čelu. Ta je namreč leta 2011 s sindikati podpisal dogovor, ki je tik po tistem, ko je SŽ pred stečajem rešila država, predvideval 1,6-odstotno letno eskalacijo plač. Samo ta bi SŽ stala okoli 34 milijonov evrov.
Na SŽ očitek, da bodo po tistem, ko so uradno izšli iz rdečih številk, z dvigom plač »pojedli« večino dobička, zavračajo. Toda bruto učinek dogovora, ki ga je generalni direktor Dušan Mes v petek podpisal s sindikati, bo vsaj na prvi pogled »odnesel« pomemben del plusa iz poslovanja. Že letos bodo železnice zaposlenim z najnižjimi plačami (do 1400 evrov bruto) izplačale 3,5 milijona evrov iz naslova »uspešnosti poslovanja«. Prihodnje letos sledi še eskalacija plač v skupni višini 5,3 milijona evrov. Plače so sicer na SŽ na raven izpred leta 2012 dvignili že v začetku leta, ko je prenehal veljati tako imenovani krizni dogovor s sindikati. To jih je stalo okoli pet milijonov evrov, po nekaterih ocenah pa je bil ta znesek še višji. Še 18 milijonov evrov bodo SŽ stale odpravnine za okoli 750 presežnih delavcev.
Si lahko SŽ privoščijo dvig plač?
Vsi ti stroški bodo na družbo padli v času, ko se z bankami dogovarja o reprogramu posojil. Samo letos jih je oziroma bo zapadlo za okoli 40 milijonov evrov. V začetku leta je SŽ pri vračilu prve tranše posojila, najetega pri Evropski družbi za financiranje nakupa železniških vozil (Eurofima), pomagala država. Poudariti še velja, da bosta pomemben del načrtovanega dobička SŽ (skupno okoli pet milijonov evrov) letos ustvarili družbi SŽ – Infrastruktura in SŽ – Vleka in tehnika (VIT). Prva veliko večino prihodkov ustvari z državo, druga pa v poslih s preostalimi družbami iz Skupine SŽ. Tovorni promet, ključna družba iz železničarskega poslovnega sistema, ki posluje na trgu, je imela ob polletju izgubo. Uradno zaradi žledoloma, leto pa naj bi ob strmi rasti prometa končala pozitivno.
Si torej na SŽ v tem trenutku sploh lahko privoščijo dvig plač? Da, odgovarjajo v družbi. Pri tem poudarjajo, da so z novim dogovorom izničili učinke, ki bi jih imel na poslovanje družbe prejšnji dogovor s sindikati, podpisan pred tremi leti v času Brankovičevega poslovodstva. Ta bi železnice stal okoli 60 milijonov evrov. Kako je to mogoče? Poleg okoli 34 milijonov evrov, ki bi jih morale SŽ odšteti za poračun eskalacij plač od leta 2011 naprej, bi še 25 milijonov evrov dodatnih stroškov prineslo povečanje odpravnin ob upokojitvi s treh na šest plač in odprte tožbe, ki jih je oziroma bi jih vložil sindikat. Potencialni zahtevki zaposlenih bi lahko po oceni SŽ znašali od štiri do šestnajst milijonov evrov.
Sledijo pogajanja o počitniških zmogljivostih
»Dogovora v prejšnjem obsegu ne bi preživeli. Z novim dogovorom smo tako v resnici prihranili. Stroški dela bodo že leta 2016 za skoraj 25 milijonov evrov nižji, kar pomeni, da bodo skupaj znašali manj kot 200 milijonov evrov. Skrajšali smo tudi odpovedne roke,« je dejal Mes. Pri tem je zanikal, da bi dogovor zajemal skrite postavke, ki bodo na plan udarile šele čez nekaj časa, in opozoril, da je v SŽ v zadnjih letih prišlo do tektonskih sprememb. Od leta 2009 se bo tako skupno število zaposlenih zmanjšalo za 3000.
Čeprav Mes poudarja, da so »sindikati v teh časih pokazali razumevanje«, so nanj že pred dvema mesecema naslovili tudi več drugih zahtev. Med drugim tudi pripravo terminskega načrta, v katerem bo opredeljena višina sredstev za investicije in vzdrževanje počitniških zmogljivosti. Njihovo zahtevo je poslovodstvo sprejelo, pri čemer bo moralo omenjeni načrt pripraviti in uskladiti do konca meseca. To bi lahko SŽ stalo dodatnih devet milijonov evrov. Toliko namreč po ugotovitvah podpisnikov novega dogovora znaša razlika med vsoto prihodkov, pridobljenih s kupninami za premoženje, in stroški amortizacije ter vsoto vlaganj v te objekte. V prvem polletju je sicer skupina SŽ ustvarila 251,8 milijona evrov prihodkov in devet milijonov dobička iz poslovanja.
