Slovenija v EU še išče svojo identiteto, kajti razmere v svetu v ekonomiji, kulturi, politikah, religijah in na področju demografije se hitro spreminjajo. Resničnih problemov je veliko. Zavedanje, da so brezposelnost, poplačila kreditov, investicije in večja potrošnja odvisni od rasti, ni vedno v glavah tistih, ki odločajo. Tudi mnenja strokovnjakov, kaj je treba storiti za rast, so različna, večina se ukvarja s posledicami, le malo njih z vzroki težav.
Čas ni naš zaveznik, razvojni preboj pa je naša nujnost. Je izhod v strateških povezavah (če je – v katerih), bomo naročila dobivali iz Bruslja, bodo naročila, brez njih ni rasti, zagotovila diskusije o imenih ulic, zvezdah? Ne. Znanja, kreativnosti, volje za delo in brezposelnih, med njimi velik delež mladih, ne manjka, nasprotno. Pogoje za preboj lahko omogoči država, če zagotovi kasnejšim nosilcem rasti tisto, česar ti edino nimajo. Sredstva za nove naložbe.
Država bi v ta namen najela kredit v višini tri milijarde evrov in omogočila financiranje obstoječim malim in novim podjetnikom pod zelo ugodnimi pogoji. Z eno milijardo bi podprli obstoječe programe, dve milijardi pa bi omogočili odprtje dvajsetih novih podjetij in 3000 novih delovnih mest. Tak pristop bi uveljavili tudi kasneje. Za dobre projekte se denar na trgu najde.
Kreativnost in znanje visokega konteksta naših ekonomistov morata dobiti priložnost, da tvorno posežeta v krizo, ko govorijo o izhodu iz krize. Sam menim, da ne bo nikoli končana. Velika naročila pobirajo le veliki, ki so z Unijo edini pridobili. Oceno projektov kot pogoj za dodelitev kreditov bi zaupal komisiji, ki bi delovala v sestavu nekaj profesorjev ekonomskih fakultet. Del ekonomistov bi veljalo vključiti že v izdelavo projektov. V komisiji bi sodelovali tudi menedžerji, ki so v preteklosti dokazali svoje kvalitete, bankirji. Člani komisije bi bili za svoje odločitve nagrajeni in odgovorni, del plačila bi jim izplačali v delnicah novih podjetij. Tak pristop ni bil uveljavljen pri postavitvi slabe banke.
O uradnikih v Bruslju, kar 20.000 jih je, se ne govori kritično. Po tem, kar smo videli v teh letih, ocenjujem, da niso kreativni niti operativni, problemi se pojavljajo na terenu in ne v njihovih pisarnah ali za govornico v Bruslju, njihova vloga se precenjuje. Od tam pomoči ni pričakovati. Pridige in grožnje, kaj smemo in česa ne, ne prinašajo naročil, evro je premočan, kar odgovarja rezervni valuti, dolarju. Naši poslanci v EU morajo postati kritiki tega sistema, ki je sam sebi zadosten. Članstvo v EU bi moralo pomeniti izračunljivo dodano vrednost za Slovenijo, vendar ne na račun drugih članic, temveč globalno, navzven.
Javni dolg 28 milijard evrov mora dobiti skrbnika, strokovno telo s ciljem njegovega obvladovanja in izdelave projekcije, vključujoč rizike ter lokacijo aktive, kako se bo dolg znižal do leta 2020 ter kako, kdo in kdaj bo dolg zmanjševal.
Število brezposelnih 115.000 kot da ostaja stalnica, kar je nedopustno. Ministrstvo za gospodarstvo mora skupaj z GZS izdelati program, kako bomo zmanjševali to število za 5000 oseb letno. Če tega ne znajo, naj povedo, kaj je plan B in zakaj ta delovna mesta sploh zasedajo.
Siva ekonomija in rezerve. Davčni sistem je zavezancem mogoče narediti prijazen. Ponuditi je treba možnost, da bodo za spoštovanje določila, da za vsak nakup terjamo račun in plačamo tudi DDV, stimulirani. Vsak nakup storitve ali blaga s plačanim DDV bi predstavljal davčno olajšavo ob izračunu dohodnine. Račune bi zavezanec predložil ob davčni napovedi. Tako bi se zajelo približno 25 do 30 odstotkov več DDV, kar v agregatu pomeni do 280 milijonov evrov več! Država bi nagradila le napovedane, po potrebi predložene račune. Treba je poenostaviti upravne postopke, skrajšati roke za odgovor organa s 60 na 15 dni, neodgovor bi avtomatično pomenil pozitiven odgovor na vlogo, pritožbo ali prošnjo.
Človek, ki ostane brez zaposlitve, izgublja samospoštovanje in je izjemno prizadet, zato bi morali doseči nov družbeni dogovor, pri katerem bi od delodajalcev zahtevali, da ne podrejajo vsega dobičku, temveč uravnoteženo upravljajo podjetja in organizacije tako, da ohranjajo zaposlenost, tudi v smeri deljenja delovnih mest na več ljudi, deljenega in skrajšanega delovnega časa.
Razmislek o tem, kako bomo živeli čez deset, dvajset let, česa ne bomo prodajali, izostriti odnos do samooskrbe s hrano, odnos do vode in obnovljivih virov energije.
Uveljaviti enakost vseh v izobraževanju, zdravstvu in kulturi. Zasebno zdravstvo izobraževanje in šolstvo da, vendar kot dopolnitev. Otrokom privzgojiti ljubezen do slovenščine, hkrati pa jim omogočiti učenje vsaj dveh tujih jezikov. Nivo kulture, pomoč ljudem v stiski ter zavedanje vzajemnosti v sožitju so v zadnjem času na preizkušnji.
Državni zbor naj bo hram modrosti in ne poligon za zdravljenje več- in manjvrednostnih kompleksov dela poslancev, obtožbe brez navajanja virov in argumentov bi poslovnik DZ moral prepovedati.
Skoraj ves prostor civilne družbe je prevzela RKC, ki to uspešno počne že 2000 let. Njihov glavni problem je, kdo bo vodil slovensko RKC, ne pa, kako bodo vrnili denar, ki je poniknil – blago rečeno. Dr. Miro Cerar da, spremembe so nujne. Pravo in vladavina prava da, kot temelji za zagotovitev gospodarske rasti in celovite prenove vrednot v družbi. S preteklostjo naj se ukvarjajo zgodovinarji.
Matjaž Vouk, Ljubljana
