Francoski raziskovalci so v votlini v Gibraltarju našli 40 tisoč let star ostanek, za katerega trdijo, da je redek primerek neandertalske abstraktne umetnosti. Čeprav gre le za več črt različnih dolžin, ki so vrezane v kamen in se medsebojno sekajo, je odkritje vseeno pomembno, saj je v znanstveni skupnosti prevladovalo prepričanje, da neandertalci niso sposobni abstraktnega mišljenja ali izražanja.
Odkritje, ki so ga raziskovalci Univerze v Huelvi našli 2012, in je bilo objavljeno v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences je veliko kvadratni meter, sestavlja pa ga osem v kamen vrezanih črt. Slednje so razporejene v dve skupini po tri daljše in dve krajši črti.
Poleg kamna z vrezanimi črtami so raziskovalci našli še 294 primerkov kamnitega orodja. Orodja so našli v sedimentnem sloju, ki so ga ocenili, da vsebuje predmete izpred 39 tisoč let. To naj bi bilo tudi obdobje, ko so izumrli neandertalci, so pa prepričani, da so orodje izdelal slednji. Orodje je imelo namreč značilne neandertalske znake, tovrstnega orodja pa niso nikdar našli v najdiščih, ki so pripadala sodobnim ljudem. Ker so kamen našli pod slojem z orodjem, ocenjujejo, da je ta še starejši.
Član ekipe znanstvenikov, ki so odkrili redek atrefakt, Joaquin Rodriguez-Vidal je za AP povedal, da lahko o pomenu črt v tem trenutku zgolj ugibajo, a to ne zmanjša pomembnosti odkritja. »Vrezane črte v jami so prvi neposreden primer abstraktnega dela, ki je zahtevalo skrbno in daljše osredotočeno delo,« je povedal Rodriguez-Vidal. »Izdelava poslikav ali vreznin v jamah velja za kognitivni korak v človeškem razvoju. Takšno vedenje se je pripisovalo izključno sodobnemu človeku, služilo pa je kot argument za razločevanje naših neposrednih prednikov od drugih vrst, tudi neandertalcev.«
