Na Kitajskem so zaslužili milijone, zdaj pa želijo živeti v tujini. ZDA, Kanada, Avstralija in Evropa so postale najbolj zaželene lokacije kitajskih milijonarjev, od katerih si želi večina ustvariti novo življenje na tujem ali pa tam skleniti nove posle, s čimer odprejo vrata v svet sebi in svoji družini.
Kar 64 odstotkov Kitajcev, ki imajo pod palcem vsaj milijon dolarjev, se je preselilo v tujino ali pa to načrtuje, kaže raziskava kitajske revije Hurun Report. Med glavnimi razlogi so želja po boljši izobrazbi (otrok), onesnaženost na Kitajskem in skrb za varno prehrano. In države po svetu kitajske bogataše sprejemajo odprtih rok.
Zlati vizumi in potni listi naprodaj
V Evropi skuša veliko držav privabiti bogataše iz tujine s programom tako imenovanih zlatih vizumov. Malta, Velika Britanija, Španija, Grčija in Portugalska so znane po programih, ki premožnim tujim vlagateljem ponujajo vizume, če v nacionalno gospodarstvo vložijo večje zneske. Portugalska je denimo zelo uspešno zagnala program izdaje zlatih vizumov tistim, ki vložijo vsaj milijon evrov v njeno gospodarstvo, kupijo pol milijona evrov vredno nepremičnino ali ustvarijo vsaj deset delovnih mest. Računa, da se bo letos tako v državo stekla približno milijarda evrov, pri čemer 81 odstotkov vizumov dodelijo Kitajcem. Ti z vizumom ne dobijo le petletne možnosti bivanja zase in za vso družino na Portugalskem, ampak v vsem območju schengena. Nekatere države pa dajejo na trg svoje potne liste. Malta je lani napovedala, da jih bo prodajala po 650.000 evrov (kasneje so ceno dvignili na 1,15 milijona). Evropska zakonodaja namreč članicam tega ne onemogoča.
Kot kaže raziskava Hurun Reporta, povprečen bogati Kitajec pri selitvi v tujino računa, da bo tam vložil 830.000 dolarjev. Vendar tu ne gre nujno za naložbe v podjetja in za ustvarjanje delovnih mest, saj štirideset odstotkov naložb zajemajo nepremičnine. Najbolj priljubljeno novo bivališče kitajskih bogatašev so ZDA. Po navedbah ameriškega Nacionalnega združenja prodajalcev nepremičnin se je vrednost nakupov, ki jih opravijo Kitajci, v letu dni dvignila za 72 odstotkov. Lani so jih v ZDA pokupili za enajst milijard dolarjev in se prebili na drugo mesto za Kanadčani.
Kanada ukinila program in si nakopala tožbo Kitajcev
Nekatere države pozorno spremljajo ta trend kitajskih bogatašev in želijo tudi same pristaviti lonček. V Avstraliji denimo razmišljajo o omilitvi strogih pravil in pospešitvi postopkov, ki so za prosilce lahko zelo dolgotrajni. Po navedbah agencije Reuters država trenutno ponuja pridobitev stalnega prebivališča posameznikom, ki so pripravljeni vložiti v gospodarstvo vsaj 4,6 milijona ameriških dolarjev in več kot devetdeset odstotkov prosilcev je Kitajcev. Da jih ni še več, pa pripisujejo strahu, ker mora posameznik razkriti izvor premoženja, ki je lahko pridobljeno s sumljivimi posli, in pri teh obstaja bojazen, da bi vlada v Canberri podatke posredovala nazaj kitajskim oblastem, ki se trudijo stopiti na prste korupciji.
Po podatkih neprofitne organizacije Global Financial Integrity s sedežem v Washingtonu je bila Kitajska v letih 2002–2011 s 1008 milijardami dolarjev na prvem mestu po nezakonitem odlivu kapitala iz tujine. Po anketi Hurun Reporta pa je glavni razlog za selitev izobrazba, zaradi katere kitajski bogataši najbolj cenijo Veliko Britanijo in Združene države Amerike.
Kanada pa je ena od držav, ki se je odločila za drugačne spremembe in je februarja napovedala ukinitev programa, ki je bogatašem omogočal pridobitev vizuma. Pogoj je bil, da je posameznik kanadski vladi za pet let brezobrestno posodil vsaj za 700.000 ameriških dolarjev. Program je bil zelo priljubljen zlasti med Kitajci, saj jih je na odobritev čakalo več kot 50.000, od leta 1986 pa se jih je v Kanado po poročanju South China Morning Posta priselilo 107.000. Zaradi spremenjene politike je 1335 kitajskih milijonarjev proti Kanadi napovedalo skupinsko tožbo.
