Gospodarstva razvitih držav so sicer v različnem položaju. ZDA gre zelo dobro, podobno dobro gre tudi Veliki Britaniji, medtem ko se Evropa komaj premika in Japonska nikakor ne more zagnati svojega 20 let na mestu stopicajočega gospodarstva. Imajo pa gospodarstva razvitih držav eno skupno točko, to so težave na trgu dela. Tudi v ZDA, kjer je okrevanje skoraj vzorno najpočasneje in najšibkeje okreva trg dela. Zato so se kljub pričakovanjem tudi ZDA odločile, da bodo nadaljevale politiko poceni denarja, saj želijo, da je okrevanje zaposlenosti močnejše. Podobno razmišlja tudi Velika Britanija, s čimer so razočarali špekulante, ki so napovedovali dvig obrestnih mer že konec leta. Medtem pa evropska in japonska centralna banka razmišljata o dodatnih stimulativnih ukrepih. ECB predvsem v smeri nakupov obveznic, s čimer želi napasti dvoglavega zmaja v obliki strahu pred evropsko deflacijo in anemičnega stanja na trgu dela. Ali bo recept cenitve denarja deloval na evropska podjetja pozitivno, je velika neznanka, se je pa napoved teh ukrepov nemudoma poznala na svetovnih borzah. Tečaj evra proti dolarju nezadržno drsi proti razmerju 1,30, kar je pozitivno znamenje za vse evropske izvoznike, obrestne mere na državnih obveznicah evropskih držav pa so se dodatno znižale. Tako je 10-letna nemška obveznica z donosnostjo 0,9 odstotka rekordno nizko. Padle so tudi zahtevane donosnosti na obveznice perifernih evropskih držav, med njimi tudi Slovenije, ki je z 2,75-odstotno donosnostjo za 10-letno obveznico dosegla nov rekord.
Centralni bankirji za zdaj uspešno še naprej napihujejo finančni balon. Vlagatelji se veselimo višjih tečajev na borzah, po drugi strani pa je treba vedno več energije vložiti v razmišljanje, »kaj potem«, ko bo konec obdobja poceni denarja. Slovenska država lahko to obdobje izkoristi za ureditev javnih financ in refinanciranje. Pomemben signal pa je tudi za slovensko privatizacijo, saj nizke obrestne mere pomenijo višje prodajne cene, včasih tudi bistveno višje prodajne cene, kar lahko blagodejno vpliva na vrsto »lukenj« v naših javnih in zasebnih financah.
