Tekma na 50-metrski razdalji v velikih bazenih je tako kratka, da imajo praktično vsi finalisti možnost za odličje. Tako je bilo tudi na 50 prsno na evropskem prvenstvu v Berlinu. Jasno je bilo le to, da bo zlato vzel čudežni deček iz Velike Britanije Adam Peaty, vse drugo je bilo prepuščeno malenkostim. Damirju Dugonjiću se je izšlo. Ko je priplaval v cilj, se je pred njegovim imenom in priimkom izpisala številka 3. »Vedel sem, da bodo ponovno odločale stotinke, a tokrat nisem hotel biti na nesrečni strani,« je dejal več kot dva metra visok plavalec z Raven na Koroškem.
Dugonjić se pred finalom ni počutil najboljše. Bil je nervozen, saj njegova forma ni bila optimalna. »Mislil sem, da bom plaval boljše, a na koncu je bilo vse na silo. Težko sem ostal miren, ker smo bili vsi zelo skupaj. Na koncu se je vse super izšlo,« je dejal Damir Dugonjić. »Posebne zabave po osvojeni kolajni ni bilo. Malo smo šli nazdravit skupaj z ekipo, toda že naslednji dan smo morali iti navijat. Čakata me tudi še dve tekmi svetovnega pokala. Potem si bom vzel premor, da bom užival skupaj z ženo.«
Letos je malo počival
Slovenski plavalec je bil najbolj napet v čakalnici pred tekmo. »Vsi finalisti smo bili zelo nervozni. Bistveno boljše je, ko prideš na start, saj takrat začneš uživati. Kljub temu se marsikatera bitka odloči že v čakalnici, saj številnim ne ustreza ta pritisk, ko se čaka in posluša vpitje na tribunah,« je razložil Dugonjić. »Ko skočim v vodo, vse pozabim, saj ne slišim nič več. Plavam svojo dirko, vidim pa škropljenje vode, če kdo potegne naprej. Če ga začnem loviti na silo, lahko pride do težave. Zadnje metre v finalu sem odplaval precej na silo, saj smo si bili zelo blizu, zato sem hotel priti čim hitreje do cilja.«
Dugonjić je v zadnjih dneh večkrat priznal, da letos ni treniral optimalno. Dejal je celo, da je malo počival. »V športu veš, kdaj se moraš malo spočiti. Garal sem za olimpijske igre, garal sem tudi lani in težko bi bilo, da bi to nadgradil tudi letos in nato še dve leti. Morda je bilo malo nenamerno, a telo tudi samo ve, kdaj se mora spočiti. Letos nisem delal toliko kot lani, a tudi zaradi spleta okoliščin. V ZDA smo imeli okvaro bazena, na drug bazen pa sem se vozil uro in pol v eno stran in prav toliko nazaj, zato je bil obseg treninga manjši,« je rekel.
Motivacija ne bo problem
Do trenutne pripravljenosti Dugonjića je bil kritičen tudi njegov trener Matija Medvešek. »Damirju manjka delo, ki ga ni opravil v ZDA. Že v Radovljici sem povedal, da ni pripravljen. Lani je bila zgodba drugačna. Nikogar ne bom obtoževal, a očitno se ni delalo več kot pet treningov v vodi na teden,« je bil odkrit Medvešek. »Lahko je svetovni prvak, svetovni rekorder in lahko osvoji tudi olimpijsko kolajno. A za te izide se je treba raztrgati vsak dan, na vsakem treningu, in to dvakrat na dan, dve leti skupaj,« je dodal. Dugonjić je kritiko znal sprejeti in potrdil, da je pripravljen slediti načrtu svojega slovenskega trenerja. »Z Matijo bova imela sestanek. V ZDA bom odšel le na tritedenske priprave, a 90 odstotkov treninga me bo vodil Matija. Večino časa bom tako preživel v Sloveniji,« je zatrdil Dugonjić. »Motivacijo imam, zdrav sem, samo trenirati je treba. To ne bi smel biti problem, če bom z Matijo. On me zagotovo zna ubiti v vodi. Do zdaj sem malo bolj užival, zdaj pa bom malo več trpel, ampak upam, da bo na koncu več veselja.«
Končnemu cilju, ki je olimpijska kolajna na igrah v Riu de Janeiru, se je pripravljena podrediti tudi Dugonjićeva žena Camilla, sicer Američanka. »Želja obeh je, da prideva v Evropo, toda vse bo odvisno od sestanka. Marsikaj se moramo dogovoriti tudi s klubom. Žena se je pripravljena prilagoditi in do iger v Riu zamenjati okolje. Moja želja je, da plavam na igrah najboljše, da sem tam v življenjski formi. Imam samo eno možnost, da to uresničim, in to je trening z Matijo,« je rekel slovenski plavalec.
Iz San Francisca na Ravne na Koroškem
Svojo ženo je Dugonjić spoznal na univerzi Berkeleyju. »Žena je bila na univerzi običajna študentka. Tam je bila že leto pred menoj, po končanem študiju pa je začela delati v bližini Berkeleyja, da sva lahko živela skupaj,« je dejal Dugonjić. Postal je prijatelj ameriškega smučarja Bodeja Millerja, kar je posledica prijateljstva njunih soprog. Bode je Damirja navdušil tudi za ribolov, Dugonjić pa je že ujel morskega psa. »Bode je zelo dober fant. Cenim ga. Rad pomaga bližnjim, ne glede na situacijo. Tudi meni pomaga – ne sicer z nasveti, kako naj plavam, ampak predvsem pri psihični pripravljenosti. V tem je zelo dober, saj se zna pred dirko dobro osredotočiti in sprostiti. Je preprost človek. Morda ga v ZDA ne poznajo preveč, drugače pa je v Evropi, predvsem v alpskih državah.« Prav po zaslugi Millerja je Dugonjić prišel tudi do osebnega opremljevalca, to je podjetja Head.
Zdaj z ženo živita v mestecu Sousalito blizu San Francisca. »Do San Francisca imam pet minut, samo čez Golden Gate moram iti. To je mirno okolje. Do univerze imam dvajset minut vožnje. Doma imava tudi kokoši in piščančke. Paziva na zdravo prehrano. Rada kuhava doma in vzgajava domačo zelenjavo. Takšen način življenja mi je všeč,« je dejal Dugonjić, ki je ženo pripeljal tudi že v Slovenijo. »Rekla je, da je zelo lepa država. Že prej je vedela, kje je Slovenija, kar za večino Američanov ne velja. Všeč ji je bilo vse zelenje. Peljal sem jo na Bled, najbolj pa je bila navdušena nad Sočo. Ugotovila je tudi, da smo Slovenci bolj zaprt narod, saj je v Ameriki navajena, da vsi kričijo in se smejijo. Oni so takšni, da veliko govorijo, včasih pa tudi kaj zaigrajo. Opazila je tudi, da Slovenci popijemo veliko piva in da imamo ogromno vrtov.« In zdaj obstaja velika možnost, da se bo Camilla iz velikega San Francisca preselila v majhne Ravne na Koroškem. Vse z razlogom, da bo njen mož čez dve leti dobitnik olimpijskega odličja.
