Navi Pillay je vedno slovela kot oseba, ki je brez dlake na jeziku. Dvainsedemdesetletna južnoafriška pravnica je ob slovesu s položaja visoke komisarke OZN za človekove pravice to dokazala še enkrat, ko je varnostni svet oziroma njegove članice, posebej pet najvplivnejših, posredno obtožila, da nosijo krivdo za smrt stotisoče ljudi po svetu.
»Kratkoročna geopolitična razmišljanja in ozko definirani nacionalni interesi so vedno znova dobivali prednost pred neznosnim človeškim trpljenjem in grobimi kršitvami ter dolgotrajnimi grožnjami mednarodnemu miru in varnosti. Trdno sem prepričana, da bi večja odgovornost (varnostnega) sveta rešila stotisoče življenj,« je dejala Pillayeva v nastopu ob svojem zadnjem poročanju varnostnemu svetu, saj se ji septembra izteče mandat.
Stalne članice varnostnega sveta naj premislijo o vetu
Spregovorila je o vrsti kriz po svetu, od Ukrajine, Gaze, Iraka do Sirije in tako naprej. »Nobena od teh kriz ni izbruhnila brez opozorila. Stopnjujejo se postopoma, včasih skozi desetletja kršenja človekovih pravic... In ko so nacionalne vlade nezmožne ali nočejo zaščititi svojih ljudi, je naloga mednarodne skupnosti, posebej varnostnega sveta, da ukrepa s podporo, ponudbo za posredovanje, spodbudami ali prisilo, da odpravi sprožilce konfliktov,« je dejala Pillayeva in posebej pozvala stalne članice varnostnega sveta (Francijo, Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo, ZDA), naj ne uporabijo pravice veta, kadar gre za ukrepe preprečevanja ali ustavljanja konfliktov. Rusija in Kitajska sta denimo blokirali resolucijo varnostnega sveta, ki bi dala Mednarodnemu kazenskemu sodišču zeleno luč za preiskavo vojnih zločinov v Siriji, ZDA redno blokirajo resolucije, ki se jim zdijo preostre do Izraela.
Na položaju jo bo nasledil jordanski princ
Pillayeva je znana po izjavah in dejanjih, ki so vzbujala burne odzive. Želela je denimo preiskovati ameriške napade z daljinsko vodenimi letali (ni dobila ameriškega soglasja), Edwarda Snowdna pa je označila za branilca človekovih pravic. Ameriško in britansko prisluškovanje je označila za nevarno ter pozvala k pregonu Izraela in Hamasa zaradi morebitnih vojnih zločinov. Njen urad je dokumentiral zločine v Siriji in Severni Koreji, zamerila se je celo Kanadi zaradi kritike njenega ravnanja ob protestih študentov.
Zato verjetno ni čudno, da ni dobila polnega drugega mandata, čeprav je na položaju komisarja za človekove pravice ostala najdlje od vseh. Izvoljena je bila leta 2008 (ZDA so prvotne zadržke umaknile), leta 2012 pa je dobila le še polovični mandat. Na položaju jo bo nasledil nekdanji jordanski veleposlanik pri OZN, princ Zeid Raad Al Husein.
