»Namesto da bi vlada javna sredstva novoustanovljenega podnebnega sklada strogo namensko usmerila v zmanjševanje onesnaženja s toplogrednimi plini, je edini razpis iz sklada v letu 2013 prinesel popolnoma drugačne učinke. Avtoprevozniška podjetja, ki so bila na njem uspešna, so v svojih bilancah za leto 2013 izkazala za skupaj štiri milijone evrov dobička več, kot bi ga sicer. To je bila očitno cena političnega miru jeseni 2013 – po dogovoru z vlado so namreč avtoprevozniki opustili napovedane cestne zapore,« trdi direktorica Umanotere Vida Ogorelec. Da je bilo dodeljevanje subvencij iz podnebnega sklada v nasprotju z njegovimi cilji in nameni, pa menijo tudi v Focusu, Greenpeaceu v Sloveniji in na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij, zato so vse štiri nevladne organizacije na računsko sodišče že naslovile pobudo, naj opravi revizijo porabe omenjenega denarja.

Subvencioniranje vozil, ki ne prinašajo izboljšav

Nevladne organizacije pristojnemu ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) očitajo, da je v letu 2013 predvidelo financiranje treh ukrepov iz podnebnega sklada, a izvedena je bila le štirimilijonska nepovratna pomoč avtoprevoznikom. S tem pa je neporabljena ostala polovica sredstev za ukrepe, s katerimi bi dejansko dosegli zmanjševanje izpustov CO

2

in povečevali energetsko učinkovitost.

Kajti avtoprevozniki so bili do subvencij upravičeni tudi pri nakupu vozil, ki glede na dva pomembna onesnaževalca zraka in zdravju izjemno škodljiva elementa – strupene dušikove okside in drobne trdne delce PM10 – niso prinesla nikakršne izboljšave glede na že veljavne minimalne emisijske standarde za nova vozila, pravijo nevladne organizacije. Poleg tega opozarjajo, da so avtoprevozniki subvencije iz lani novembra objavljenega razpisa lahko dobili tudi za nakupe vozil za nazaj (od 1. januarja 2010 dalje). Hkrati pa ta ekološka pomoč ni bila pogojena z zahtevo po odjavi oziroma izločitvi starih vozil iz prometa. »S tem ukrepom so prišli drugi prevozniki, ki so se prilagajali na lastne stroške, v neenakopraven položaj,« so še izpostavili.

Zima ni za gradbenike

Na MKO vse očitke v zvezi z nenamensko rabo denarja iz podnebnega sklada zavračajo. Ker je vlada program porabe tega denarja določila šele lani jeseni, je ministrstvo presodilo, da je sofinanciranje energetske sanacije stavb v gospodinjstvih v zimskih mesecih neprimerno. Ker je bila tudi večina odlokov o ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka (predvsem za zmanjšanje onesnaženosti z zdravju nevarnimi trdimi delci PM10) na najbolj prizadetih območjih v Sloveniji sprejeta šele lani jeseni, so neporabljen denar za učinkovitejšo rabo energije, zmanjševanje onesnaženosti zraka in spodbujanje obnovljivih virov energije prenesli v letošnje leto. Prav tako tudi denar za nakup okolju prijaznejših avtobusov na stisnjen zemeljski plin za javni potniški promet.

Na očitke o subvencioniranju avtoprevoznikov pa na MKO odgovarjajo, da s tem država izpolnjuje evropsko obveznost zmanjšanja emisij v sektorjih, ki niso vključeni v trgovanje z emisijami. Gre za emisije iz prometa, iz ravnanja z odpadki, iz kmetijstva in iz rabe goriv v gospodinjstvih. Ker prve predstavljajo približno polovico vseh emisij teh sektorjev, je njihovo zmanjšanje ključno. Poleg tega emisije iz cestnega prometa predstavljajo pomemben vir onesnaženja z dušikovimi oksidi in delci PM10, zato s subvencioniranjem avtoprevoznikov MKO zasleduje tudi cilj izboljšanja kakovosti zraka. Prav tako pa je ukrep razbremenil domače gospodarstvo zaradi učinkovitejše rabe goriva v tovornjakih in s tem zmanjšanja prevoznih stroškov, so še opozorili.