Stari prijemi, kot je povezovanje vsakršnega kritičnega medijskega poročanja z naročili takšnih ali drugačnih lobijev, so očitno blizu tudi politiki, ki se je predstavljala kot nova. Prav tako zanašanje na slab spomin volilcev. Leta 2012 so Dnevnik in drugi slovenski časopisi opozarjali na nesorazmeren dvig premij dopolnilnega zavarovanja, za katerega je bilo vnaprej jasno, da bo v kombinaciji z zategovanjem pasu v bolnišnicah prinesel dopolnilnim zavarovalnicam ogromne dobičke. Milojka Kolar je kot takratna predsednica uprave Vzajemne zatrjevala, da so dvig premije izračunali skrbno, podražitev pa da predstavlja »nujen minimalni dvig za izravnano poslovanje zavarovalnice«. Isto držo so zavzeli tudi v Adriaticu Slovenici in Triglavu. Takratni minister za zdravje Tomaž Gantar je zavarovalnice zaman pozival, naj upoštevajo dejanske stroške in prihranke iz minulih let. Kasnejši poslovni rezultati so potrdili, da so v zavarovalnicah grobo zavajali pri napovedih zvišanja stroškov. Približno polovico podražitev premij so prelile v dobiček. Če je imela leta 2011 Vzajemna 2,4 milijona evrov čistega dobička, je leto 2012 končala z rekordnim dobičkom 5,8 milijona evrov. Slabi časi za bolnike so bili za zavarovalnice zlati časi.
Na roko jim je šla tudi odhajajoča vlada. Jeseni lani smo razkrili, da namerava brez verodostojnih argumentov omogočiti prenos polovice dobičkov iz dopolnilnega zavarovanja, ki so se leta zbirali na posebnih računih, v kapitalske rezerve zavarovalnic. Sprožil se je plaz kritik, tudi znotraj koalicije, tik pred zdajci pa so v interventnem zakonu določili, naj prosto razporejanje dobičkov velja le v prihodnje. A na lepe ideje, da bi z več kot 30 milijoni evrov znižali premije ali pa denar namenili bolnikom, so v vladi Alenke Bratušek hitro pozabili: nedavno so dopustili, da so zavarovalničarji ravnali v skladu s svojimi interesi, kot so želeli od začetka.
Stranke so se iz zagate izmuznile s samozadovoljnim sklepom, da je res skrajni čas za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. To je težje storiti kot reči. Ko ga je skušal pred desetletjem ukiniti takratni minister Dušan Keber, so se mu zoperstavili na finančnem ministrstvu, kjer je bila državna sekretarka v tistem času prav Kolarjeva. Tudi v obdobju na Vzajemni, ko je ministrstvo za zdravje vodil Dorijan Marušič, ni kazala naklonjenosti idejam o ukinjanju. Zdaj očitno razmišlja drugače. Z zanašanjem na znanje spreobrnjenih ni samo po sebi nič narobe, a le ob primerni refleksiji preteklosti. Ob zdrsih v politično demenco, v kateri obstajajo le današnje obljube, neprijetne spomine pa vsajajo lobiji, so časopisni arhivi vredni zlata.
