Minimalne davčne in druge obremenitve, ki jih glede na lanske podatke davčne (zdaj finančne) uprave plačuje večina samozaposlenih oseb (s. p.) in so vezane na višino minimalne plače, se iz leta v leto povečujejo. Če je bilo treba leta 2007 državi za socialne prispevke in akontacijo dohodnine (brez upoštevanja posebnih olajšav) vsak mesec odriniti najmanj 293 evrov, se je lani ta znesek povzpel že na dobrih 440 evrov, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje (ZRSZ). Samo minimalni socialni prispevki so po podatkih finančne uprave od leta 2007 do danes porasli za dobrih sto evrov. »Vsak mesec je treba imeti na računu najmanj 500 evrov, da preživiš državo, šele od tu naprej pa lahko nekaj zaslužiš še zase,« pripoveduje novopečena samostojna podjetnica in predsednica Sindikata Mladi plus Sanja Leban Trojar.
Odvračanje nepremišljenih?
Pri tem se je z letošnjim letom iztekel program subvencioniranja samozaposlitev, po katerem je posameznik nazadnje lahko dobil enkratno subvencijo v višini pet tisoč evrov. Novonastajajočim s. p. zdaj ostajajo predvsem kratke delavnice o podjetništvu v okviru zavoda za zaposlovanje in julija lani uvedena možnost delne oprostitve plačila prispevkov za tiste, ki prvič registrirajo samostojno dejavnost. V prvem letu poslovanja bi morali biti oproščeni plačila polovice prispevkov, v drugem letu pa 30 odstotkov, toda kot se je po besedah Leban-Trojarjeve izkazalo zdaj, to ne velja za vse prispevke, temveč le za vplačila v pokojninsko blagajno.
Razen tega na sindikatu kakšnega porasta težav samozaposlenih trenutno ne opažajo, povečanja stisk med samozaposlenimi zaradi nezmožnosti plačevanja davkov in prispevkov pa ne beležijo niti na zavodu za zaposlovanje. »Od nenamernega in nepremišljenega samozaposlovanja smo brezposelne sistematično odvračali še pred samozaposlitvijo s programom Pomoč pri samozaposlitvi,« so nam sporočili z ZZRZ. Eno od sit, ki jih je pri tem uporabil zavod, je bilo preverjanje uresničljivosti predstavljene poslovne ideje, pri čemer so v povprečju zavrnili 33 odstotkov kandidatov za subvencijo.
Na zavodu se tako lahko pohvalijo, da je dve leti, kolikor je bil pogoj za ohranitev celotne subvencije, samozaposlitev v obdobju 2007–2013 v povprečju ohranilo 85 odstotkov ljudi, medtem ko je po Ajpesovih podatkih med vsemi samostojnimi podjetniki ta delež v istem obdobju znašal 75,3 odstotka.
Povečujeta se revščina in lažno samozaposlovanje
Toda na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) že dalj časa opozarjajo, da slika ni tako rožnata, kot se morda zdi na prvi pogled. »V približno istem času, ko je država v subvencioniranje za samozaposlovanje vložila skoraj 100 milijonov evrov (v obdobju 2007–2013, op. p.), in ko se je število samozaposlenih (brez kmetov) dvigovalo, se je stopnja tveganja revščine med samozaposlenimi v Sloveniji dvignila s 16,3 odstotka v letu 2007 na 23,8 odstotka v letu 2012,« pravijo na ZSSS.
Splošna stopnja revščine v letu 2012 je bila medtem 13,5 odstotka. Pri tem po njihovih opozorilih ne smemo pozabiti niti na vse širši pojav »lažno samozaposlenih«, ko delodajalec »svetuje« delavcu oziroma brezposelni osebi, da si uredi s. p., četudi ima delo, ki ga bo posameznik opravljal, vse elemente delovnega razmerja.
Da je bilo odprtje s. p. po polletni brezposelnosti njena edina možnost, pravi tudi Leban-Trojarjeva. »Nihče drug me ne bo zaposlil. Stara sem 37 let, nisem pripravljena delati za 600 evrov na mesec, še manj pa sem pripravljena delati s študentsko napotnico, kot so mi že večkrat predlagali potencialni delodajalci. Nimam druge izbire, kot da kvačkam, opravljam priložnostna in projektna dela in upam, da na koncu meseca zberem najprej za kritje vseh stroškov in dajatev, z ostalim denarjem pa preživim.«
