V zakulisju Begrada se že nekaj tednov odvija prava drama. Potem ko je širši javnosti malo znani poslovnež Igor Lempl, ki je v zadnjih letih deloval predvsem na ruskem trgu, letos spomladi v Begradu Investu, večinskem lastniku Begrada, pridobil več kot polovični lastniški delež, mu kljub precejšnjim prizadevanjem ni uspelo prevzeti vajeti družbe v svoje roke. Ravno nasprotno, Lempl kot daleč največji lastnik v enem od zadnjih še živečih slovenskih gradbincev pri odločanju sploh nima nobene besede. Niti vlečejo drugi igralci s predsednikom uprave Bogdanom Topičem na čelu.
Prevzemnik odrezan od informacij
Začetek zgodbe sega v letošnjo pomlad, ko je Lempl z dokapitalizacijo pridobil večinski lastniški delež v Begradu Investu. Sledila je menjava na čelu družbe. Dolgoletnega prvega moža Franca Panjana je nasledil Topič, ki je do takrat predsedoval nadzornemu svetu družbe. Šlo je za tako imenovano dogovorno zamenjavo, ki jo je sprva podprl tudi Lempl. Prav Topič naj bi ga namreč lani v Moskvi nagovoril, da se je ogrel za prevzem Begrada.
Toda dogodki so kmalu ubrali svojo pot. Po zatrjevanju naših virov je bil namreč Lempl, ki je v Begrad vložil okoli 1,5 milijona evrov, kmalu odrezan od ključnih informacij o družbi. Te naj bi mu namreč doziral Topič. Slednji naj bi blokiral tudi Lemplov predlog za znižanje plač v Begradovi krovni družbi, pri čemer bi se del teh sredstev namenil delavcem pred dnevi propadlega hčerinskega podjetja Begrad gradnje. Lempl ima za zdaj zvezane roke tudi v nadzornem svetu, ki v aktualni sestavi podpira Topiča, mandat pa se mu izteče avgusta 2016. Res je, da je Begrad Invest večinski, 50,1-odstotni lastnik Begrada. Toda hkrati Lempl za predčasni odpoklic nadzornikov potrebuje tri četrtine vseh prisotnih glasov. Odločilna bosta tako 27-odstotni paket delnic Begrada, ki je v lasti stečajne mase SCT, kot tudi 10,5-odstotni delež v lasti Hidrotehnika Darija Južne. Tudi Topič ob premestitvi v upravo ni odstopil iz nadzornega sveta, ampak je v njem le »zamrznil« svoj položaj, kar otežuje imenovanje njegove zamenjave.
Večmilijonska luknja
Dodatna težava je, da je do spora prišlo v kritičnem trenutku za Begrad. Čedalje bolj skrb zbujajoče stanje družbe je včeraj obravnaval nadzorni svet, ki ga vodi Julij Karin, sicer Begradov pravnik. Dogajanj v družbi včeraj ni želel komentirati. Po nerevidiranih kazalcih je Begrad lani dosegel 41,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar na letni ravni predstavlja petodstotno rast. Medtem ko je družba leta 2012 dosegla 212.000 evrov čistega dobička, je lani pridelala skoraj dva milijona evrov izgube. Od vsote vseh sredstev v višini 27,2 milijona evrov je imel Begrad konec lanskega leta skoraj 80 odstotkov dolžniškega kapitala. K temu je treba prišteti še zunajbilančne obveznosti v višini skoraj 21 milijonov evrov.
Po Topičevih pojasnilih sicer Begrad še ni insolventen. Da se bo gradbinec izognil insolvenčnemu postopku, pa bo potreboval kar 3,5-milijonsko finančno injekcijo, je poudaril. Kdo jo bo vplačal, ni jasno. Lempl za pojasnila ni bil dosegljiv. Prevzem Begrada je sicer izpeljal v sodelovanju s podjetjem Cydus Ventures Limited, registriranim v srednjeameriški davčni oazi Belize, in ruskim podjetjem Investprojekt, s katerim je januarja letos v Sloveniji ustanovil podjetje S-Investprojekt.
Nepričakovana težava za stečajnega upravitelja SCT
Topič, ki je pred predsedovanjem Begrada dva meseca vodil Trimo, v preteklosti pa je za krajši čas zasedal različne položaje v Istrabenzu, CM Celju in Skupini Viator&Vektor, je včeraj zanikal, da bi Lemplu prikrival informacije o družbi. »Kot lastnik je gospod Lempl informiran o poslovanju, poleg tega pa se udeležuje tudi sej nadzornega sveta,« je dejal Topič.
Grožnje s stečajem Begrada, ki bi bil za morebitne vlagatelje zanimiv predvsem zaradi številnih referenc pri visokih gradnjah, pomenijo tudi, da bo imel stečajni upravitelj SCT Leon Beniger Tošič precejšnje težave z unovčevanjem prej omenjenega 27-odstotnega deleža Begrada. Zanj se je pred meseci vnel srdit boj. Nazadnje je aprila letos podjetju AR Plane, ki ga prek Gibraltarja obvladuje Andrej Rautner, uspelo kupiti omenjeni paket delnic, a v roku – domnevno tudi zaradi Lemplovega vstopa v družbo – ni plačalo kupnine.
