LDS, Zares, SMS, SNS... so stranke, ki so nekoč bile v parlamentu, iz njega izpadle in pred njim tudi obtičale. Nekoč mogočna LDS, njena mlajša strankarska izpostava Zares in Stranka mladih za letošnje volitve kandidatov sploh niso ponudile, Jelinčičevi nacionalisti so jih sicer zbobnali skupaj, a so pogoreli. Vrnitev v državni zbor je za zdaj uspela le Novi Sloveniji.
SLS čaka zelo zahtevno delo, če želi po poti te svoje sestrske krščansko usmerjene stranke, s katero se je pred letošnjimi evropskimi volitvami uspešno pobratila in se zahvaljujoč skupni kandidatni listi prvič doslej pritihotapila v evropski parlament. A se je na kasnejših državnozborskih volitvah izkazalo, da ji je eno poslansko mesto v Bruslju posrkalo preveč energije in kadrov, zato se je spotaknila pred domačim parlamentarnim pragom.
Močna mreža, ki so jo po vsej Sloveniji razpletli eselesovi župani in občinski svetniki, je sicer dobra podlaga za to, da se bo tudi SLS, če bo strnila vrste, že na naslednjih volitvah vrnila v državni zbor. Toda če bo krivce za svoj tokratni volilni polom iskala le v premočni zmagi političnega vajenca Mira Cerarja, v kanibalski SDS in svojih županih, ki nočejo v razvpiti slovenski parlament, je zelo malo upanja, da ji bo uspelo. Če namreč katera politična stranka v Sloveniji slovi po neenotnosti, je to prav gotovo SLS, kar je v svoji 26-letni zgodovini že neštetokrat potrdila.
Spomnimo se samo peripetij in umazanih iger z nekdanjim predsednikom Francem Butom, čudaškega združevanja s Slovenskimi krščanskimi demokrati, ki je stranko razklalo na dve sovražni liniji – na »traktoriste« in na »ta črne«, pa čiščenja stranke, ki se ga je lotil nekdanji predsednik Radovan Žerjav, ga napol opravil, nato pa odšel. Žerjav je zaradi nespoštovanja moralnih norm na cesto postavil tudi izjemno vplivnega prvega zadružnika Petra Vriska, zato bi bilo naivno pričakovati, da to ne bo vplivalo na volilni podporo SLS. Zdaj že pokojni ustanovitelj stranke Franc Zagožen je na lanskem kongresu opozarjal na to. Ocenil je, da največ nemirov prihaja iz strankine Slovenske kmečke zveze, ki jo obvladujejo ljudje iz zadružne zveze in kmetijske zbornice, torej iz krogov Petra Vriska. »Gre za hidro, ki razjeda stranko!« je posvaril.
Profesor, kot so v SLS imenovali Zagožna, je veljal za edino pravo avtoriteto v stranki, ki je od njegove smrti pred nekaj meseci še bolj izgubljena kot prej. Potrebovala bi močnega liderja, a ga ni na vidiku. Vsiljuje se sicer Jasmina Opec, za katero večina v stranki meni: »Odpade, ni tip predsednice.« Kaj pa Marjan Podobnik, ki je SLS vodil osem let, in to v času, ko je na volitvah dobila petino vseh glasov volilcev? Tudi zanj pravijo: »Odpade. Če ima ambicijo biti lider, njegovi nacionalistični izpadi v zvezi s Hrvaško niso bili primerni, saj ne more tekmovati z Zmagom Jelinčičem.«
SLS mora liderja najti do izrednega kongresa 6. decembra. Tako slab volilni izid, kot ga je dosegla na državnozborskih volitvah, za seboj povleče psihozo, zato bo ta naloga še težja, kot bi bila sicer. Posledično se bo še težje spopadala tudi z vodno kačo z devetimi glavami, o kateri je govoril Zagožen.
