Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je socialnim partnerjem in političnim strankam predstavila projekt, po katerem bi lahko do konca desetletja ustvarili kar 118.000 delovnih mest, od tega 73.000 z zagonom velikih investicijskih projektov v energetiki, prometni in komunalni infrastrukturi ter pri razvoju elektronskih komunikacij. Skupna vrednost slovenskega »New Deala« bi po oceni GZS znašala 11 milijard evrov.
Čeprav velikopotezni projekt, ki je vreden več od celotnega državnega proračuna, ob katastrofalnem stanju javnih financ, prezadolženih podjetjih in slabem črpanju evropskih sredstev deluje kot popolna utopija, pa so na GZS prepričani, da je uresničljiv. Predsednik GZS Samo Hribar Milič potrebne finančne vire vidi v evropskih sredstvih, pri strateških vlagateljih, v javno-zasebnih partnerstvih, pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropski investicijski banki (EIB), prav tako pa tudi v državnem proračunu in v razvojnih sredstvih podjetij. Energetske projekte naj bi delno financirala še omrežnina za prenosno in distribucijsko omrežje ter dodatek za učinkovito rabo energije pri ceni goriv, energetsko obnovo stavb bančne linije z delitvijo stroškov, gradnjo širokopasovnih priključkov pa sovlaganja komunikacijskih operaterjev in lokalnih skupnosti.
Veliki infrastrukturni projekti
Program GZS na področju energetike predvideva za štiri milijarde evrov investicij in 17.000 novih delovnih mest. Ključni projekti naj bi bili gradnji hidroelektrarn Brežice in Mokrice, plinovod Južni tok, gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince, plinsko-parni blok v TE TOL, novi plinski bloki v termoelektrarni Brestanica in gradnja skladišča za radioaktivne odpadke iz nuklearke Krško. Dodatnih 13.000 zelenih delovnih mest naj bi odprla 4,6-milijardna investicija v gradnjo novih elektrarn na obnovljive vire, energetska obnova stavb (več kot 80 odstotkov stavbnega fonda je o oceni GZS zastarelega) in okrepitev zelenih javnih naročil.
Pri obnovi prometne infrastrukture je predvideno dokončanje avtoceste Draženci–Gruškovje, predorov Karavanke in Markovec, hitre ceste Jagodje–Lucija in hitre cesta do Velenja, obnova mostov, ureditev cest do najpomembnejših turističnih centrov in gospodarsko pomembnih družb, železniški povezavi Koper–Divača in Zidani most –Pragersko ter dela v Luki Koper. Investicije v višine 1,9 milijard evrov naj bi omogočile 15.000 novih zaposlitev.
Prenova komunalne infrastrukture naj bi ob vložku v višini 350 milijonov evrov ponujala možnost za 8000 delovnih mest. Pri tem GZS terja dokončanje že pripravljenih projektov vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, vodne čistilne naprave in deponije, izboljšavo 12 lokalnih vodovodnih sistemov ter osem lokalnih projektov za odvajanje in čiščenje komunalnih voda, prav tako tudi nadaljnji razvoj regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Pri informacijski tehnologiji (gradnja širokopasovnih priključkov na belih lisah) pa obstaja po oceni GZS ob 200 milijonov evrov vrednih investicijah priložnost za 20.000 delovnih mest.
Kljub nekaterim pomislekom so program na junijski seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS) socialni partnerji podprli in bodoči vladi naložili pripravo akcijskega načrta, ki ga mora najpozneje dva meseca po podpisu koalicijske pogodbe predstaviti socialnim partnerjem.
Bratuškova za, Cerar proti
Medtem ko je kar nekaj političnih strank, ki bodo sedele v novem parlamentu, v programu GZS prepoznalo lasten oziroma zelo podoben program (SDS, ZaAB, delno SD), pa v stranki najverjetnejšega bodočega mandatarja Mira Cerarja (SMC) niso navdušeni. »Najpomembnejši vsebinski razlog je, da med večjimi investicijskimi načrti večinoma ni ekonomsko rentabilnih projektov. Poleg tega je načrtovanje infrastrukturnih investicij zaradi spodbujanja gospodarske rasti in ne zaradi potreb logični in ekonomski nesmisel. Praktičen razlog pa je dejstvo, da bi bilo vse te načrte treba financirati s krediti in da bi bila poraba izposojenih sredstev zaradi slabe ekonomike teh projektov mnogo slabša naložba od različnih subvencij in kreditnih ali jamstvenih shem za spodbujanje različnih delov gospodarstva,« pravijo v SMC. Sami menijo, da bi za infrastrukturne investicije lahko namenili le okoli 2,5 milijarde evrov, pa še to do leta 2030.
Po drugi strani v Zavezništvu Alenke Bratušek (ZaAB) ne vidijo ovir za uresničitev programa GZS. Prepričani so, da je ob trenutnem »kondicijskem stanju Slovenije« in dvoodstotni gospodarski rasti »možno in nujno začeti naložbeni ciklus«. Ob tem dodajajo, da so številke, ki jih navajajo v GZS, »realne in dosegljive«. Za novi investicijski cikel se zavzemajo tudi Socialni demokrati, ki pa so nekoliko bolj zadržani. »Velike številke novih delovnih mest so vsem všečne, problem pa nastane pri izbiri poti ter realnih možnosti njihove realizacije,« opozarjajo.
Da gre zgolj za prazne obljube, pa menijo v Združeni levici. »Ključna razvojna zagata Slovenije je v tem, da nimamo cele vrste nacionalnih in regionalnih strategij, kaj šele izvedbenih politik,« pravi Nikola Janović Kolenc. Po njihovem je treba sredstva za javne investicije zagotoviti z okrepitvijo prihodkovne strani proračuna, med drugim tudi s »pravično davčno reformo«.
Za ekonomiste je program utopija
Program GZS ni naletel na odobravanje tudi med ekonomisti. Sašo Polanec iz ljubljanske ekonomske fakultete ocenjuje, da gre za utopičen projekt. »Investicij v višini 11 milijard evrov se ob slabem stanju javnih financ in nizki donosnosti večine projektov ne bo dalo zagotoviti, poleg tega pa bi s takšnim projektom 'na horuk' v nekaj letih zgradili vse, potem pa ne bi imeli več kaj.« Polanec meni, da je treba infrastrukturne projekte delati načrtno in postopoma, ob večji gospodarski rasti.
»Program GZS je iluzija,« se strinja Polančev kolega iz ekonomske fakultete Marko Jaklič. »Slovenija je do leta 2020 upravičena do skupno le 3,5 milijarde evrov iz evropskih skladov, država je močno zadolžena in nima več avtonomnih virov, podjetja so kapitalsko podhranjena, tujci pa tudi ne bodo drveli z vlaganji v javno infrastrukturo.« Po njegovem mnenju so nekateri lobiji zaslutili svojo priložnost, ki pa je, kot pravi, ne bodo dobili, saj je projekt povsem nerealen.
