V domžalskem Heliosu, kjer se pod novim avstrijskim lastnikom soočajo z vedno glasnejšimi očitki o izčrpavanju družbe, obremenjevanju njenega premoženja in pritiskih na zaposlene, bi lahko v kratkem prišlo do stavke.
Predsednica sveta delavcev in članica nadzornega sveta Jana Poljanšek, ki je javno opozorila na namere novega vodstva Heliosa o zniževanju plač zaposlenim in nadaljnjem odpuščanju, je v ponedeljek dobila v roke namero o izredni odpovedi iz krivdnega razloga. Čeprav se bo lahko Poljanškova zagovarjala pred obtožbami, med drugim obrekovanja, razžalitve in kršenja pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, naj bi najglasnejšo med zaposlenimi v Heliosu takoj suspendirali in s tem odstranili z delovnega mesta.
V Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, katerega del je tudi Heliosov sindikat, so včeraj ostro protestirali zoper potezo delodajalca, ki je ukrepal »zaradi izvajanja njene legitimne pravice opravljati sindikalno dejavnost zaščite pravic delavcev«. Njegova sekretarka Sonja Kos in prvi mož ZSSS Dušan Semolič sta tudi že pozvala upravo Heliosa, naj umakne sklep o začetku postopka izredne odpovedi delovnega razmerja njihovi sindikalni predstavnici. Če do tega ne bo prišlo, pričakujeta, da jo bodo zaposleni v Heliosu branili, tudi s stavko.
Zakaj so se v Heliosu kar nenadoma odločili za tako drastičen ukrep, ni znano. V domžalski družbi, kjer so še pred dnevi kategorično zavračali očitke o grožnjah Poljanškovi, so se včeraj zavili v molk. Uprava Heliosa pod vodstvom Aleša Klavžarja je sicer konec junija napovedala, da bo ukrepala zoper Poljanškovo, ker je ta v javnosti govorila o pogajanjih z zaposlenimi, ko so še potekala, in ob tem po njihovih navedbah govorila neresnico. Kljub temu je nato priznalo, da zaposlenim predlaga, naj se v dobro Heliosa odpovedo več kot trem odstotkom plače. Sankcij za zaposlene, če »predlog« zavrnejo, naj po njihovem ne bi bilo.
Kljub temu bodo imeli v Heliosu pri dokazovanju krivde Poljanškovi težko nalogo. Delovnopravna zakonodaja namreč izrazito ščiti predstavnike zaposlenih. Mogoče jih je odpustiti iz krivdnega razloga, in sicer hujših kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. »Negativne izjave o podjetju običajno niso razlog za izredno odpoved, razkrivanje poslovnih skrivnosti pač. Vendar mora delodajalec dokazati, da je hotel zaposleni namerno škodovati podjetju. To ni tako enostavno, saj dokazno breme leži na delodajalcu,« je povedal odvetnik Janez Tekavc, ki je specializiran za delovnopravne zadeve. Večina postopkov potem pozneje na sodišču pade. »Brez dvoma pa povzročijo zastraševalen učinek na zaposlene,« je pojasnil.
Medtem ko v Heliosu sedaj že nekdanjega predsednika državnega zbora Janka Vebra pozivajo k opravičilu zaradi domnevno neresničnih navedb o domžalski družbi in tedensko obiskujejo odhajajočega ministra za gospodarstvo Metoda Dragonjo ter ga prepričujejo o neutemeljenosti napovedane kazenske ovadbe zaradi vprašljivega prevzema, so se z vsemi topovi lotili še medijev. Tako so konec prejšnjega tedna na sodišče vložili predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi Dnevniku in Radioteleviziji Slovenija preprečili nadaljnjo objavo internih Heliosovih dokumentov, ki 150 milijonov evrov težak prevzem postavljajo pod vprašaj. Hkrati so od obeh medijskih hiš zahtevali vračilo »nezakonito pridobljenih dokumentov« in proti neznanemu storilcu vložili kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje poslovnih skrivnosti. Sodišče je predlog gladko zavrnilo. »Omejitev objave informacij je močno v škodo svobode izražanja,« je utemeljilo sodišče.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je avstrijski Ring več kot pol leta pred nakupom obvladoval vse niti v domžalskem premazniku, po prevzemu pa je v Avstrijo nakazal osem milijonov evrov. Sredstva naj bi porabili za izplačilo manjšinskih delničarjev odvisnih družb Heliosa, v Domžalah pa naj bi jih že prejeli nazaj. Že pred tem smo poročali, da je moral Helios večji del premoženja zastaviti za 110-milijonsko posojilo, s katerim so Avstrijci plačali kupnino za 78 odstotkov družbe.
