Braziliji, Rusiji, Indiji, Kitajski in Južnoafriški republiki (JAR), ki predstavljajo 40 odstotkov svetovne populacije in ustvarijo 24.000 milijard dolarjev bruto domačega proizvoda (BDP) na leto, je končno dovolj odvisnosti od ZDA. Hitro rastoča gospodarstva skupine BRIKS naj bi tako na dvodnevnem srečanju v Braziliji, ki se je začelo včeraj, napovedala ustanovitev nove razvojne banke in 100 milijard dolarjev težkega sklada za reševanje gospodarskih težav, s čimer se nameravajo otresti velikega političnega in finančnega vpliva ZDA ter njenih »lovk« prek Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB).
Samaritanstvo IMF in WB ima pač svojo ceno, saj je denar obeh institucij vse prej kot zastonj. Države ga lahko dobijo le pod natančno določenimi pogoji in za ceno ekonomskih programov, ki pogosto precej natančno sledijo željam in priporočilom Washingtona. Že čez dobro leto in pol naj bi bilo tega konec. Države skupine BRIKS se bodo namreč od leta 2016 zanašale na milijarde Nove razvojne banke (NDB – New development bank), ki bo imela po vplačilu 10 milijard dolarjev kapitala vsake članice 50 milijard dolarjev kapitala. WB ima denimo 223 milijard dolarjev kapitala. Države si bodo lahko od NDB, ki bo imela sedež najverjetneje v Šanghaju, izposojale denar za infrastrukturne in druge razvojne projekte, s čimer bo v razvijajoči se svet prišel prepotreben denar za nadaljnji ekonomski razvoj. Vsako leto naj bi hitro rastočim ekonomijam zmanjkalo približno 1400 milijard dolarjev investicijskih sredstev. Vsaj del te vrzeli bi lahko zapolnila NDB, ki naj bi podeljevala posojila z manj omejitvami in zamudami, kot to običajno velja ob poslih z WB. Kritiki tesnejšega finančnega povezovanja BRIKS sicer opozarjajo, da bi lahko ohlapnejši kriteriji pri podeljevanju razvojnih posojil pomenili tudi zajetna tveganja za finančno stabilnost banke.
A bolj kot tveganja zanima države BRIKS vzpostavitev alternative ameriškim finančnim institucijam, kot sta IMF in WB, ki imata še vedno zelo dominantno vlogo med institucijami, namenjenimi reševanju držav in spodbujanju razvoja. V ta namen naj bi vzpostavili tudi nov neodvisni reševalni sklad (CRA – Contingent Reserve Arrangement), ki bi zagotavljal zasilna posojila državam v valutnih krizah ali s težavami na tekočem računu plačilne bilance. Največji približek temu doslej je bila pobuda Chiang Mai, s katero je bil oblikovan rezervni sklad za blaženje učinkov valutnih špekulacij. Vendar je bila tesno povezana z IMF, saj so morale države ob izposoji več kot 40 odstotkov dodeljenega denarja pristati na ekonomski program IMF. Novi sklad CRA bo popolnoma pretrgal vse vezi s politiko ZDA. Države BRIKS bodo namreč same iz več kot 4400 milijard dolarskih rezerv črpale sredstva za ustanovitev 100 milijard dolarjev vrednega sklada. Kitajska naj bi prispevala 41 milijard dolarjev, Brazilija, Rusija in Indija po 18 milijard dolarjev in JAR pet milijard dolarjev.
