Podjetje RLS Merilna tehnika, ki bo prihodnje leto februarja zaokrožilo 25-letnico poslovanja, je pred dvema letoma svojo celotno dejavnost združilo pod eno streho v novih poslovnih prostorih, ki so jih zgradili v obrtni coni Komenda. Ta jih je po tem, ko podjetje z Mestno občino Ljubljana, kjer so imeli sicer dejavnost že od svoje ustanovitve, ni doseglo soglasja, sprejela z odprtimi rokami.
RLS Merilna tehnika, ki jo je ustanovil Janez Novak, v imenu pa zapisal osnovno dejavnost podjetja (rotacijski in linearni senzorji pomika), zadnja leta po prihodkih raste 15-odstotno na leto, letos pa po besedah Martine Gajšek, odgovorne za marketing, optimistično načrtujejo 25-odstotno rast oziroma 10 milijonov evrov prometa.
Podjetje se je na prelomu tisočletja iz proizvodnega preusmerilo v razvojno-proizvodno podjetje, specializirano za magnetne dajalnike in njihove komponente, pred leti pa sklenilo dogovor s podjetjem Renishaw International o strateškem partnerstvu. To jim je med drugim zagotovilo še močnejšo distribucijsko mrežo, po zaslugi katere so njihovi izdelki, ki jih zagotavljajo robotiki, tehnologiji obnovljivih virov energije, prehrambni in kartonažni industriji, naprodaj praktično po vsem svetu. Največjo konkurenco jim predstavljajo nemška podjetja, hkrati pa jim nemški trg pomeni največji izziv in mu posvečajo posebno pozornost.
Razvoj je ključen
»Razvoj v naši panogi je ključnega pomena, saj moraš biti sposoben kupcu pokazati produkte, ki bi jih lahko v prihodnosti uporabljal in bil z njimi še bolj konkurenčen,« pojasnjuje Martina Gajšek. Skoraj polovica od 75 zaposlenih je v RLS razvojnikov in temu bodo tudi v prihodnje dajali prednost. Celoten dobiček, ki ga ustvarijo, vlagajo v razvoj in nakup novih naprav, ki ta razvoj podpirajo. Vse to pripomore k temu, da iz leta v leto ustvarjajo višjo povprečno dodano vrednost na zaposlenega, ki se je lani približala 50.000 evrom. Trenutno izvozijo okoli 95 odstotkov celotne proizvodnje. Okoli 60 odstotkov izvoza predstavlja trg ZDA, sledi nemški trg.
»Od snovanja nove ideje do izdelka, ki gre na trg, mine nekaj let, zato je treba biti preudaren pri prepoznavanju pravih idej, vztrajen in discipliniran pri razvoju izdelka.« Novo generacijo izdelkov družine aksIM, to so absolutni rotacijski enkoderji visoke ločljivosti, so zasnovali leta 2009, prve so dali na trg kot prototip leta 2012, medtem ko je serijska proizvodnja stekla letos. »Absolutni dajalniki so izdelek prihodnosti in gredo za med,« je slikovita Gajškova.
Več kot le partnerstvo
Renishaw predstavlja za RLS pomembnega partnerja, nezanemarljivo pa je, da sta si lastnika podobna ne le po vrednotah, pač pa sta oba po srcu razvojnika. Renishaw ima močno prodajno mrežo svojih optičnih dajalnikov, ob prevzemu polovičnega deleža RLS pa so bili pripravljeni nadgraditi svojo mrežo s prodajniki, ki prodajajo izključno RLS-jeve izdelke. Tako so RLS zagotovili najaktualnejše informacije, kaj trg najbolj potrebuje. »S tem nam omogočajo krepitev naše prisotnosti na trgu Severne Amerike in na Kitajskem. Mi pa v Sloveniji prodajamo izdelke našega partnerja Renishaw,« pojasnjuje vzajemnost Martina Gajšek.
»Imamo zelo razpršen trg, kar se je izkazalo kot zelo dobro tudi med krizo. Želimo pa si še več prodati na evropskem trgu, predvsem v Nemčiji, zelo zanimive so še Francija, Poljska, Italija in Španija. V Evropi je kar nekaj držav, ki imajo intenzivno industrializacijo. Zunaj EU pa je zanimiva še Kitajska, ki je zelo zahteven trg, predvsem zaradi njenih pritiskov na cene. Zato ves čas iščemo rešitve v lažjih in cenejših komponentah, ki pa so še vedno kakovostne.« Zadovoljni so tudi s prodajo v Rusiji.
Od delovanja slovenske države in njene politične nestabilnosti je RLS, ki ima najboljšo bonitetno oceno, sorazmerno neodvisen. So pa nedavno dobili sredstva za razvoj družine izdelkov AskIM prek razpisa MGRT, vsako leto zaprosijo tudi za sofinanciranje udeležbe na enem od treh, zanje ključnih sejmih. »Zaradi previsokih davkov imamo zelo omejene možnosti denarnega stimuliranja zaposlenih, nedomišljen pa je tudi zakon o kadrovskem štipendiranju, ki po vsaki dobi izobraževanja predvideva enoletno zaposlitev štipendista. Sicer pa na nas slab ugled Slovenije v tujini bistveno ne vpliva.«
