Kupca časopisa Večer, poslovneža Uroš Hakl in Sašo Todorović, sta že napovedala, da bosta poslovanje podjetja urejala z odpuščanjem. Na Večeru so se pogovarjali o triinpetdesetih zaposlenih, ki naj bi morali oditi. Po neuradni napovedi, ki smo jo včeraj pridobili od poznavalcev dogajanja, naj bi večino od teh odpustili v poslovnem oddelku, deloma pa bi posegli tudi v novinarske vrste. V časopisu, ki ima že sicer komaj okoli sto petdeset zaposlenih, si je takšno krčenje težko zamisliti. Hakl nas je včeraj po naših vprašanjih o načrtih preusmeril na Todorovića, ta pa ni bil dosegljiv. V izjavi za STA je potrdil, da načrtujejo odpuščanje, o bodočem poslovanju pa ni veliko povedal. Napovedal je le »povezovanje regionalnih medijev«.
Brez zavez o ohranitvi Večera
Odpuščanje sicer ni edina grožnja, ki visi nad enim najpomembnejših slovenskih časopisov. »Zadnja faza prodaje Večera je kljub našim opozorilom spet potekala netransparentno in neodgovorno,« so v Društvu novinarjev Slovenije ter v predstavniških telesih Večerovih novinarjev spomnili na pretekle propadle prodaje, predvsem na poskus prodaje neznanemu podjetju 3lan, ki je bilo povezano s spornim poslovnežem Matejem Raščanom. »Večer kot eden pomembnih medijev v Sloveniji dobiva lastnike, ki javno niso razkrili virov financiranja in niso dali nobenih formalnih zavez, da bodo medij ohranili,« so nadaljevali predstavniki novinarjev. »Obstajajo le ustna zagotovila novih lastnikov o ohranitvi trenutne dejavnosti. Hakl in Todorović novinarjem tudi nista predstavila razvojne vizije medija.«
V vrhu Dela, ki je Večer prodajalo, smo neuradno izvedeli, da takšnih zavez in vizije niti niso pričakovali. Delova uprava naj bi bila po prodajni agoniji, ki je trajala pet let in v kateri ni bilo nobenega perspektivnega kupca, na koncu vesela, da je Večer sploh kdo kupil in zanj plačal približno milijon evrov. Nad Delom, ki je z lastništvom Večera presegalo dovoljeno koncentracijo medijskega kapitala, je namreč več let visela zapoved agencije za varstvo konkurence, da mora 80-odstotni delež v štajerskem časopisu prodati. Izvedeli smo, da naj bi se člani nadzornega sveta Dela, ki so dali soglasje k prodaji, zavedali problematičnih okoliščin nakupa, a o njih niso razpravljali. Ena od problematičnih okoliščin je denimo ta, da naj bi bil Uroš Hakl deležen kazenske ovadbe kriminalistov zaradi spornega razdeljevanja razvojnih sredstev v Pomurju. Hakl sicer zatrjuje, da statusa osumljenca nima oziroma da s tem ni seznanjen, da pa so ga policisti zaslišali kot osebo, pri kateri bi lahko pridobili informacije o pomurskih poslih.
Ministrstvo brez (zakonske) moči
Novinarji so opozorili tudi na dejstvo, da tokrat – nasprotno kot v primeru podjetja 3lan – ministrstvo za kulturo nakupa ni ustavilo, temveč je podalo soglasje. Na ministrstvu za kulturo pa je generalna direktorica direktorata za medije Ženja Leiler Kos pojasnila, da je ministrstvo pristojno zgolj za ugotavljanje, ali nakup ustreza pravilom, ki preprečujejo koncentracijo lastniške moči v medijih, »ne sme pa presojati, ali je potencialni vlagatelj tudi sposoben vodenja, upravljanja ter strateškega razvoja medijske hiše«. Zakon o medijih tega ministrstvu neposredno res ne omogoča, zato so ga novinarji in del politike že skušali spremeniti – da bi ministrstvu omogočilo tudi varovanje medijev kot nosilcev ustavne pravice do svobode izražanja in javnega obveščanja. Doslej brezuspešno.
