Kot so sporočili iz banke z uradnim imenom Institut za verska dela (IOR), so v obsežni operaciji, katere cilj je bil izkoreniniti sumljive transakcije, blokirali račune več kot 2000 strank, več sto drugih pa zaprli. Samo to končanje 396 "odnosov s strankami" je po navedbah banke vodilo v zmanjšanje prihodkov v višini okoli 44 milijonov evrov. Število bankinih strank je z 18.900 v letu 2012 lani padlo na 15.495.
IOR je sporočil še, da so lani odpisali za 28,5 milijona evrov investicij, o čemer pa podrobneje niso spregovorili. Po poročanju medijev naj bi banka 15 milijonov evrov izgubila zaradi posojila neki produkcijski družbi, katere lastnik naj bi imel tesne vezi s kardinalom Tarcisiom Bertonejem, ki se je bil lani primoran umakniti s položaja vatikanskega državnega tajnika.
Očitki pranja denarja
Predsednik banke Ernst von Freyberg, ki je vodenje banke prevzel lani, a se bo moral glede na napovedi že v sredo po komaj 16 mesecih od položaja posloviti, je dejal, da je vodil politiko ničelne tolerance do vsakršnih sumljivih dejavnosti. "Ta velikokrat boleč, a nujen proces je odprl vrata novi, neobremenjeni prihodnosti IOR," je navedel v izjavi za javnost.
V banki so hkrati poudarili, da kljub dragim reformam rezultati za prvo polovico letošnjega leta kažejo neto dobiček v višini 57,4 milijona evrov.
IOR ne posoja denarja, temveč obrača sredstva vatikanskih oddelkov, kongregacij, katoliških dobrodelnih organizacij ter duhovnikov in nun z vsega sveta. A zadnja desetletja so banko zaznamovali predvsem škandali in očitki o pranju denarja.
Vatikanska banka je bila med drugim glavni delničar italijanske banke Banco Ambrosiano, ki je leta 1982 propadla ob očitkih o pranju denarju za sicilijansko mafijo. Roberta Calvija, ki je bil na čelu Bance Ambrosiano in ki so ga mediji označili za božjega bankirja, so omenjenega leta našli obešenega z mostu v Londonu. Sum za njegovo smrt je padel na mafijo.
Pod drobnogledom nekdanji generalni direktor in namestnik
Tudi ko gre za bolj bližnjo preteklost, so banko italijanske oblasti preiskovale zaradi sumov pranja denarja. Pod drobnogledom sta se lani znašla njen tedanji generalni direktor Paolo Cipriani in njegov namestnik Massimo Tulli, ki sta bila posledično primorana odstopiti.
Svež veter je v banki zavel s prihodom papeža Frančiška, ki je napovedal transparentnost vatikanskega finančnega sistema in pozval k "revni Cerkvi za revne". V tej luči je vzpostavil komisijo, ki ima nalogo predlagati načine za reformo banke.
Kot so danes sporočili iz banke, bo druga faza "čistilne" operacije vključevala postavitev novega vodstva. Zaradi tega bo moral s položaja oditi Nemec von Freyberg, ki ga je v zadnjih dneh papeževanja postavil še Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. Novo vodstvo naj bi predstavili v sredo, von Freyberga pa bo po napovedih medijev najverjetneje nasledil francoski finančnik Jean-Baptiste de Franssu.
Vrnitev k temeljni nalogi
Kot v današnji izdaji piše britanski Financial Times, bodo 127 let stari finančni inštituciji v okviru reformiranja odvzeli tudi večino pooblastil za upravljanje s sredstvi. IOR naj bi se tako vrnila k svoji temeljni nalogi - nakazovanju sredstev misijonom in drugim cerkvenim skupnostim po vsem svetu.
Vatikanski uradniki upajo, da bodo z odvzemom pooblastil za upravljanje s sredstvi odrezali vir škandalov, ki banko bremenijo od 80. let minulega stoletja. Z imenovanjem Franssuja, nekdanjega izvršnega direktorja Investco Europe, naj bi skušali okrepiti njen sloves po finančni disciplini. "Škandalov si ne moremo več privoščiti," je za FT dejal neimenovani vir blizu papežu.
