Poškodovani les nima visoke cene
Ne glede na to, v čigavi lasti so gozdovi, lahko v njih prav vsak na predpisan način in v predpisanih količinah nabira gozdne sadeže in užitne rastline. Marsikateremu lastniku to seveda ni všeč, vendar peti člen zakona o gozdovih pravi, da morajo lastniki dopustiti v svojih gozdovih prost dostop in gibanje tudi drugim osebam. Dovoliti morajo čebelarjenje, lov in na določenih območjih in gozdnih vlakah tudi kolesarjenje. Taborniki pravijo, da se lastniki gozdov pogosto jezijo, ker ljudje uničijo podrast in nemarno odmetavajo smeti. Glede na to, da je sanacija po žledolomu zahtevno in naporno opravilo, zaslužek pa zaradi nižjih cen lesa na trgu manjši, so pobudniki akcije prepričani, da bi državljani morali stopiti skupaj in s prostovoljnimi akcijami pomagati lastnikom pri obnovi gozdov.
Skandinavci najbolj odprti
Nekatere druge države obiskovalcem gozdov ne dajejo toliko svobode, kot je imamo pri nas. V ZDA imajo lastniki zasebnih zemljišč vso pravico, da mimoidočim onemogočijo prehod čez zasebno posest. Najbolj odprti od vseh sta Švedska in Finska, kjer je pravica do izletnikovanja v naravi urejena z zakonom Allemansratten, kar v prevodu pomeni pravica vseh ljudi. V Angliji so to področje zakonsko uredili šele leta 2005, in sicer tako, da je svobodno gibanje dovoljeno le na kartiranem območju, velikem 865.000 hektarjev.
